Dirofilaria immitis, imenovana tudi srčna glista, je parazit, ki najpogosteje zajeda psa, ni pa izključena invadiranost mačk, lisic, dihurjev in ljudi.
Okuženo območje pri nas je predvsem Primorje, zato je zelo pomembna preventiva. Ker se bliža poletje in bo veliko kosmatincev »odpotovalo« na slovensko obalo, v Istro ali Dalmacijo s svojimi lastniki, je dobro, da so le-ti informirani o bolezni.
Dirofilarija za prenos potrebuje vmesnega gostitelja – komarja. Z mesta pika komarja parazit potuje po krvnem obtoku v obliki mikrofilarij vse do srca, kjer »živi« v desnem prekatu, največkrat pa v večjih krvnih žilah. Tam se ličnika razvije do odraslega zajedavca, ki izleže nove mikrofilarije. Te potujejo v kri, kjer jih posesa komar in krog je sklenjen. Mikrofilarije lahko v obtoku vztrajajo dve leti. Od infekcije psa do razvoja odrasle srčne gliste, ki povzroča klinične znake, mine tudi do sedem mesecev.
Odrasle gliste zaradi številčnosti in velikosti (lahko dosežejo velikost do 35 centimetrov) povzročajo razširitev srca in žil ter tudi zamašitve le-teh. Klinične znake bolezni pri manjši invaziji lahko tudi spregledamo, ker niso očitni, pri velikem številu parazitov pa se pojavijo motnje v cirkulaciji, možnost vnetja srčnih zaklopk in nastanka pljučne embolije ter na koncu kongestivna odpoved srca.
[members_only]
Lastniki opažajo izgubo teže, oteženo dihanje, otožnost, suh kašelj ali prisotnost krvi ter nabiranje tekočine v trebuhu.
Zaradi kliničnih znakov se po navadi rentgensko slika prsni koš.
Srčno glisto lahko diagnosticiramo tako, da odvzamemo kapljico periferne krvi ter pod mikroskopom iščemo razvojno obliko. Na voljo so tudi hitri testi, ki so sicer nekoliko dražji, vendar z njimi lahko zelo hitro in zanesljivo potrdimo diagnozo.
Zdravljenje je v začetnem stadiju uspešno, kasneje pa lahko zelo težavno.
Zato na tem mestu še enkrat poudarjamo pomembnost preventive. V veterinarskih ambulantah lahko dobite različne preparate, kot so: Stronghold, Interceptor, Milbemax …
Naj bodo počitnice zabavne!
[/members_only]Irena Bahovec, dr. vet. med.
Objavljeno v peti številki revije Kužek
