Škotski jelenar

Primeren za:

  • Družine z otroki
  • Aktivne posameznike
  • Aktivne družine

Na kratko o škotskem jelenarju:

  • Miroljuben
  • Prijazen
  • Dobrodušen
  • Zadržan, včasih malce plašen
  • Zvest

Posebne zahteve:

  • Potrebna je večja pozornost v obdobju rasti
  • Lahko je izbirčen pri hrani

Zgodovina

Pasma je poznana pod imenom deerhound, kar dobesedno pomeni jelenji pes. V Sloveniji ga imenujemo tudi škotski veliki hrt. Že njegovo ime pove, da gre za psa, namenjenega lovu na divjad, jelene. Vzredili so ga v srednjem veku, v Veliki Britaniji, ko so ga škotski poglavarji uporabljali za lov. Lastništvo teh ljubeznivih psov je bilo takrat omejeno le na škotsko plemstvo, zaradi česar je ob propadu rodovno urejene družbe skoraj izginil. Pasmo je rešil britanski vzreditelj Duncan McNeil. Priljubljenost pri lovcih je pasma izgubila z uveljavitvijo lovske puške in z obsežnim sekanjem gozdov.

Videz

Škotski jelenar, je po videzu tipičen predstavnik hrtov. Velik, z ostro dlako, ki ga varuje pred vplivi slabega vremena. Dolga in ostra na vratu, bradi in brkih ter kratka in mehka na glavi in trebuhu. Značilne barve so temno in svetlo siva, tudi peščena z odtenki rdeče. Imeti pa mora črna ušesa in brke. V višino meri do 76 cm in tehta največ 45 kg. Življenjska doba je med 10 in 12 let. Ima ozko glavo s temnimi očmi in nežnim pogledom.

Zdravje in nega

Ne zahteva veliko nege. Redno mu le krajšajte kremplje. K sreči dlaka ne odpada pretirano, zato je občasno krtačenje dovolj. Načeloma je ta pasma zdrava. Ker pa je nagnjen k zasuku želodca, mu hrano ponudite 2-3x dnevno v manjših obrokih. Bolezni, ki se pogosteje pojavljajo, so lahko kostni rak in bolezni srca. Predvsem pa je potrebna previdnost v fazi rasti, da ne pride do poškodb kosti.

Temperament

Škotski jelenar je nežen, prijazen, ljubeč, zvest in predan ter obenem pogumen. Običajno ima rad družbo ljudi, z njimi je zelo potrpežljiv in miroljuben. Do tujcev je običajno zadržan in nekoliko plašen, kar ga ne napravi dobrega čuvaja. Znan je po tem, da zelo malo laja, zato tudi ne bo srečen v domu, kjer vlada kaos in glasno govorjenje. Značilno za to pasmo je, da je izbirčna pri hrani. Nekateri primerki pa so lahko pretirano plašni. Kljub svoji mirnosti ima močno izražen lovski nagon, zato se zna zgoditi, da bo preganjal živali, manjše od sebe. Potrebuje vsaj en daljši sprehod dnevno, še bolje, tek. Priporoča se zgodnja socializacija, predvsem zaradi plašnosti in sramežljivosti do tujcev in drugih psov. Potrebuje mirno a učinkovito in samozavestno avtoriteto. Previdni bodite na sprehodu, saj je škotski jelenar izjemen tekač in če vam uide, ga je nemogoče ujeti, zato ga imejte v urbanih naseljih zmeraj na povodcu.

Drobne Deja

Viri: