Sindrom črnega psa je izraz, ki se uporablja za pse, ki so težje posvojljivi. Najpogosteje gre za odrasle, večje pse črne barve, ki so „navadnega“ videza.
Društva in zavetišča so opazila, da imajo taki psi največje težave pri posvojitvi. Ne zato, ker bi karakterno problematični na kakršenkoli način. Nasprotno – velikokrat so ravno oni točno tisto, kar posameznik išče, pa vendar so velikokrat spregledani. Njihova edina napaka je njihov videz. Tako je nastal izraz „sindrom črnega psa“ – pojav, ko večji, odrasel črn pes ne dobi doma samo zato, ker vizualno nima nobenih „posebnosti“. Nekateri temu celo pravijo pasji rasizem.
“Luškane”, simpatične kepice dobijo domove zelo hitro. Mladiči včasih iščejo dom zgolj en dan, prav tako psi, ki imajo posebno barvo, puhasto dlako ali kakršnokoli drugo vizualno posebnost. Ko se pojavi oglas o kakem takem psu, društva/zavetišča dobijo poplavo sporočil in klicev.
[members_only]Velikokrat se zgodi, da se ljudje zaljubijo v videz, ne razmišljajo pa o karakterju in vsemu, kar nov družinski član s seboj prinese. Psi so, kakor ljudje, različni; nekateri so bolj aktivni, nekateri manj, nekateri se razumejo z ostalimi živalmi, spet drugi so raje „edinci“. Dlaka določenih psov zahteva več nege kakor dlaka drugih, nekateri imajo zdravstvene težave in posebnosti, alergije, itd. Vsak človek pač ni primeren za vsakega psa. Zato je še toliko bolj pomembno, da smo pri posvojitvi pomembni na VSE dejavnike – videz naj je sekundarnega pomena.
A v praksi žal dostikrat ni tako. Če bi bilo, izraz „sindrom črnega psa“ ne bi obstajal. Veliko društev in aktivistov se s to problematiko ukvarja ter dela na tem, da bi tudi črni psi bili opaženi, in situacija se spreminja na bolje. Z izobraževanjem ljudi, promocijo črnih psov, delitvijo oglasov in ustreznimi opisi, postajajo tudi spregledani psi vedno večkrat opaženi in tako tudi oni najdejo svojega pravega človeka. V določenih državah sindrom črnega psa skorajda ne obstaja več. Upamo, da bo nekoč ta izraz pozabljen po celem svetu in da bomo vsi pri posvojitvah bolj pozorni na videz, kakor na karakter.
V kolikor vidite objave črnih psov, ki iščejo dom, jih delite. S tem jim pomagate, da jih vidi večja množica ljudi in posledično obstaja večja možnost, da ga opazi primeren posvojitelj. Naslednjič, ko se odločite sprejeti novega kosmatinca v vaše življenje razmislite predvsem o tem, kaj karakterno pri kužku iščete. Noben vas ne prepričuje, da morate posvojiti črnega psa. Vendar si tudi oni zaslužijo priložnost; če se odločite posvajati, jim jo le dajte. Spoznajte jih, peljite jih na sprehod, in kdo ve – morda vam bodo prav oni ukradli srce in postali vaši življenjski sopotniki.
[/members_only]Veronika Sivka
