S katerim milom pa si ti umivaš roke?

Vsak od nas med hitenjem po trgovinah na hitro preleti izdelke na polici in se avtomatično odloči za enega (ponavadi tistega, ki ga uporablja že dolgo) in odhiti do blagajne, da ne zamudi večerje ali zmenka. Ste kdaj pomislili, zakaj ljudje tako izbiramo proizvode?

Nas pritegneta ime in prepoznavnost znamke iz tiste sto ali še večkrat videne televizijske reklame, ko ženska z boljšim šamponom in s prečudovitimi lasmi pove, da uporablja ta šampon, zato ima tako dolgo vrsto pred svojo mizo, ali pa nam je ta šampon preprosto prečudovite roza barve in popolne oblike za poličko v kopalnici.

Mogoče pa nikoli niste pomislili, da je bil ta proizvod testiran na miški, zajčku, opici, mački ali psu in da je žival mogla pretrpeti kar velik del eksperimentov, preden je ta proizvod prišel na polico v trgovini in v vaše roke. S tem, ko vzamete ta proizvod iz police, se odločite, koga in kaj boste s tem podpirali.

Vsako sekundo zaradi testiranj umre 22 živali

Skrbi nas, da podjetja testirajo na živalih, ker je to najcenejša metoda, in skoraj vsi laboratoriji so tudi prirejeni modelu testiranja na živalih. Obstajajo metode laboratorijskega vzgajanja katerekoli kulture celic, kar pomeni, da se lahko eksperimenti izvršujejo na teh celicah, s čimer je mučenje živali nepotrebna in odvečna stvar. Več kot 12 milijonov živali letno testirajo po laboratorijih Evropske unije in vsake tri sekunde ena žival umre zaradi tega. V laboratorijih po svetu pa vsako sekundo umre 22 živali. To so življenja, za katera ljudje mislijo, da jih imajo pravico končati. Ampak za kaj? Za koga?

Najpogosteje testiran je beagle

Živali za testiranje smrtnih doz in alergijskih reakcij strup zaužijejo s prisilnim hranjenjem, z injekcijami ali inhalacijo. Miši, podgane, zajci, psi in druge eksperimentirane živali so zelo majhne in se tudi težko upirajo oziroma tudi če se, so nemočne.

Primati in psi so večino časa zlorabljeni za testiranja toksičnosti in testiranja na zobeh, možganih ter za različne kirurške eksperimente. Najpogosteje uporabljena pasma psa je beagle, ker je pasma relativno zdrava, obenem pa gre za manjše pse, ki so vodljivi in posledično lažje ukrotljivi med samimi testiranji.

Pri živalih gre za maksimalno izpostavljenost določenim toksinom, torej so izpostavljeni do največje možne škode, pa vendar brez protibolečinskih sredstev (primer je preizkus LD50, ki ubije polovico od testiranih živali). Pri proizvodih pa je vedno zadnji korak, ko je snov testirana na ljudeh. Veliko se vas vpraša: “Na čem bi pa testirali, če ne na živalih?” Na ljudeh se testira v vsakem primeru v končnem delu proizvodnje proizvoda, pa vendar z minimalno izpostavljenostjo toksina. Vzemimo še v zakup, da smo si ljudje in živali biološko različni in rezultatov testiranj na živalih ne smemo posplošiti na ljudi. Torej, kako zanesljiva so testiranja?

Poiščete belo listo in to je to?

Bela lista je lista podjetij, ki ne testirajo na živalih, vendar ni nujno vedno zanesljiva.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Zala Boštic

 

Objavljeno v tretji številki revije Kužek