Prvi koraki v novem domu

S pomladjo se vsako leto poveča povpraševanje po pasjih mladičkih, s tem pa tudi število novih skrbnikov, ki se spoprijemajo z radostmi in s skrivnostmi pasjega sveta.

O pasteh pri nakupu pasjega mladiča je bilo že veliko napisanega, prihod štirinožca v novi dom pa pomeni začetek odgovornega lastništva in priložnost, da vse naučeno preizkusimo tudi v praksi. Prvi koraki kužka v novem domu naj ne pomenijo niza stresnih dogodkov, ampak »piko na i« priprav na prihod novega družinskega člana. Vsak skrbnik se mora zavedati, da je z nakupom prevzel tudi odgovornost voditi svojega kužka skozi vse faze življenja in biti z njim v dobrem, pa tudi v slabem.

Prvi tedni v novem domu so izredno pomembni: mladiček je kot testo, v katerega se vtisnejo dobre in slabe izkušnje, ki se jih ne bo nikdar več znebil. Nadaljuje se obdobje socializacije, pa tudi habituacije. Naj bodo izkušnje le dobre. Mladička ne obremenjujemo z radovednimi obiski znancev in sorodnikov, naj ne bo igrača za otroke. Pustimo mu čas, da se navadi na novo okolico. S pretiranim vsiljevanjem nežnosti in z odvečnimi napornimi obiski lahko povzročimo zavrtost ali agresivnost, ki bo ostala za vedno. Tako kot dojenček tudi mladiček relativno veliko spi, ko pa je buden, je zelo dejaven in mu je potrebno najti prijetne zaposlitve ter vedno le prijazna srečanja z drugimi ljudmi in živalmi. Ko se bo umaknil iz vaše družbe, naj bo to konec »akcije« do naslednjega budnega obdobja.

Prva pot k veterinarju

Skrbnik je mladička v prvem tednu bivanja v novem domu dolžan vpisati v Centralni register psov (CRP), ki ga vodi Veterinarska uprava Republike Slovenije. Pri izbranem veterinarju – koncesionarju bomo to uredili zelo hitro, potrebujemo le evropski pasji potni list (modro knjižico) in kupoprodajno pogodbo. Veterinar bo mladička tudi pregledal, preveril številko vstavljenega čipa, svetoval glede nadaljnjega cepljenja, odpravljanja zunanjih in notranjih zajedavcev ter morebitnih prehranskih sprememb oziroma dopolnil. Mladička bo tudi stehtal.

Družabnost

Mladiček prihaja iz legla, kjer je bil vajen družbe sorojencev in je dneve preživljal v igri z njimi pod budnim očesom pasje mame. Zdaj je novi skrbnik postal njegovo novo krdelo in mu je kot odgovoren skrbnik družbo tudi dolžan zagotoviti. Vsak dober vzreditelj pričakuje, da si bo vsaj eden od odraslih družinskih članov ob prihodu mladiča vzel teden dni dopusta zanj in mu olajšal prehod v novo življenjsko obdobje. Med igro in prijetnimi izkušnjami naj počasi spoznava domače okolje. Pes je socialna žival, samota zanj ni naravno stanje in za nekatere pasme to še posebej velja. Osamljen pes, še posebej mladič, razvije vrsto neželenih vedenj in je podvržen dodatnemu stresu, ki lahko vpliva na njegovo zdravje in splošno telesno odpornost. Mnogim težavam se bomo izognili, če bomo mladičku že v začetku dovolili vstop v bivalne prostore.

Večina skrbnikov, ki svoj dom resnično deli s pasjim prijateljem, pravi, da njihov pes vse razume, samo govoriti ne zna. Trditev postane samoumevna, če seštejemo nešteto vtisov, ki jih pes osvoji tako rekoč mimogrede, ko se kar med vsakdanjimi opravili ukvarjamo še z njegovo vzgojo. Od malega ga usmerjamo, popravljamo njegove napake in predvsem nagrajujemo njegovo pravilno vedenje. Če si vzamemo dovolj časa za postopno privajanje na samostojnost, mladiček ne bo imel težav z ločitveno tesnobo. V stanovanju ga sprva zapuščamo le za nekaj minut, nato čas podaljšujemo, pustimo mu igrače in dovolj priboljškov za grizenje. Počasi bo ugotovil, da je naš odhod pravzaprav nekaj prijetnega: dobi igračo, priboljšek in še v miru se lahko naspi. In najpomembnejše: prepričati ga moramo, da se bomo vedno vrnili.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Mojca Sajovic, radiol. ing., homeopatinja

 

Objavljeno v šesti številki revije Kužek