Poletje je tu!

Šolarji si mislijo, končno, počitnice! Naši kužki pa, o, kako je super, ves čas je nekdo doma in se igra z mano.

Res je, počitnice so čas, ko imamo več časa in se lahko posvetimo stvarem, ki jih med letom naredimo le površno ali pa sploh ne.

Tudi, če je čas, ko ste hodili v šolo in ste bili dva meseca doma, že zgodovina, je poletje poseben letni čas. Dnevi so dolgi in dan lahko izkoristimo tudi, ko pridemo iz službe.

Edino, kar poleti ni prav ugodno, je pasja vročina. Vedeti moramo, da se kužki ne hladijo tako, kot se hladimo ljudje, zato moramo za njih še posebej poskrbeti.

Najvažnejši so sprehodi, kjer se pes še bolj ogreje z gibanjem. Ko temperature presežejo 25 stopinj Celzija, nikar ne mučite psa z dolgimi in aktivnimi sprehodi, saj se le-ta lahko zanj tragično konča. Brez sprehoda seveda ne sme biti, kar pa pomeni, da bomo zjutraj zgodaj vstali in šli na sprehod še takrat, ko ni vroče. Jutranji sprehodi imajo prav poseben čar, ki ga marsikdo med nami ne pozna, saj ga prespimo, ali pa smo že v službi ali šoli. Poletna jutra v naravi z našim psom so lahko prav posebno doživetje. Zjutraj je še prijetno hladno, ni mrčesa, predvsem pa je popolna tišina in svež zrak. S kužkom se lahko neovirano igrata, saj mu ne bo prevroče in bo lahko užival z vami. Pred večerom pojdite le hitro ven, da opravi svoje fiziološke potrebe. Zvečer pa spet na sprehod. Večerni sprehod bo tudi vas osvežil, saj temperature padejo in se lahko spet diha.

Veliko ljudi, še posebej tisti, ki živijo blizu vode, psa peljejo k vodi, da se ohladi. Vsako leto se zaradi tega zgodijo tragične nesreče, ko je pes pregret in skoči v hladno vodo. Če imate daleč do vode, potem se pes lahko pregreje in je temperaturni šok prehud za telo. Velja enako pravilo kot za ljudi. V vodo se gre postopoma, da se telo lahko privadi na temperaturo.

V času dopustov kar nekaj kužkov spremlja svoje vodnike po planinah. Res je, da tam zaradi nadmorske višine ni tako vroče, pa vseeno ne pozabite s seboj vzeti dovolj vode. Ko greste mimo potočkov, pustite kužku, naj se napije. Pri jezerih pa pazite, da gre postopoma vanj. Če se odpravljate v gore, pustite psa doma, ker pes ni za v gore. Tudi nekatere planine in visokogorja imajo kar nekaj pasti za pse. Še posebej moram omeniti melišča, kjer psu lahko usodno zdrsne in se ne more ujeti. Nikar ga ne imejte privezanega na povodec tako, da imate povodec privezan nase. V takem primeru vas bo pes potegnil za seboj in nihče se ne bo mogel rešiti. Res je, tudi v planinah je potrebno imeti psa pod kontrolo. Če ne hodi lepo ob vas ali okoli vas, če je begosumen, preganja divjad, ne pride na klic, je agresiven do ljudi ali psov, ali pa je le pretirano prijazen do ljudi, potem ga morate imeti privezanega. To naredite tako, da sta varna oba. Za takšne sprehode je mogoče boljša oprsnica, ker lahko v primeru, da je potrebno ob kakšni večji skali pomagati psu, le-tega z oprsnico lažje primete. Ni odveč še eno opozorilo. Znan šepetalec psov predlaga za pse, ki imajo veliko energije, pasji nahrbtnik, v katerem je voda za obtežitev. Vse lepo in prav, a pes ima to zelo tesno na sebi in se lahko zaradi tega še prej pregreje. Res je praktično za v hribe, saj si pes sam nese vodo in hrano. Ob tem bodite še posebej previdni.

Že nekaj let se lahko dobijo hladilni jopiči ali ovratniki in rutke, v katerih je hladilni gel, ki ob stiku z vodo spremeni strukturo in hladi psa tudi po nekaj ur.

Ves čas ponavljam: pazite na pse, da se ne pregrejejo. Prav je, da opišem tudi znake pregretja in vročinskega udara.

Znaki pregretja so: pospešeno dihanje, pes je omotičen, apatičen. Pes leži, a je zelo nemiren. Sluznice ima blede. Če s prstom pritisnete ob dlesen in se ta ne postavi nazaj v treh sekundah, je vaš pes dehidriran in ima lahko vročinski udar.

Ne polivajte pregretega psa z mrzlo vodo, saj ga boste lahko zaradi tega ubili!

Prestavite ga v senco oziroma v hladen, če se dá, temen prostor.

Psa ohlajajte od spodaj navzgor! Ponudite mu vodo za pitje. Pregreti psi je na začetku nočejo piti, ker so v šoku, zato mu jo po malem zlivajte po dlesni. Z mlačno vodo mu hladite šape. Polivajte ga po trebuhu in pod pazduho. Ne močite mu hrbta. Če se stanje v nekaj minutah vsaj malo ne umiri, morate čim prej do veterinarja, ki mu bo pomagal z infuzijo. Ne podcenite pregretega psa, saj lahko zaradi tega umre.

Če se vam toplotni udar zgodi sredi sprehoda in nimate možnosti, da bi vas kdo prišel iskat z avtom, dajte psu dovolj časa, več ur, da si opomore in nadaljuje pot domov.

Kužki, ki živijo v mestih ali strnjenih naseljih, se soočajo s še eno težavo, ki se imenuje asfalt. V vročih dneh se lahko segreje tudi do 50 stopinj Celzija in več. Ker so kužki nižji, jim je zaradi oddajanja toplote tal pri tleh veliko bolj vroče kot nam. Na pasjih blazinicah pa lahko dobimo prave opekline, zato poleti v vročini ne hodite na sprehod po asfaltu.

Poleti je najbolj pomembno, da nikoli in nikjer ne puščate psa, tudi samo za kratek čas, samega v avtomobilu!

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

 Vzgoja in šolanje psov, Alenka Klemenčič, s. p.

 

 Objavljeno v šesti številki revije Kužek