Številni lastniki psov se soočajo z vedenjskimi težavami psov, kot so na primer hiperaktivnost, razdražljivost ali agresija, ter jih poskušajo rešiti na različne načine. Uspešno odpravljanje vedenjskih težav pa je zelo odvisno od prepoznavanja vzrokov za njihov nastanek. Na tej točki se moramo vprašati, ali obstaja povezava med prehrano in vedenjem psa.
V zadnjih letih je na to temo nastalo kar nekaj razprav, ki dokazujejo, da ima lahko prehrana (kot tudi načini hranjenja) nezanemarljiv učinek na vedenje psa, izbira prave diete pa lahko v številnih primerih učinkovito pomaga pri odpravljanju nezaželenih oblik vedenja. Kljub temu pa moramo razumeti, da so vedenjske težave po navadi posledica več različnih dejavnikov, zato na spremembo prehrane ne smemo gledati kot na »hitro rešitev«. Potrpežljivost, doslednost in vztrajnost, skupaj z ustrezno strokovno pomočjo, so ključ do uspeha pri odpravljanju vedenjskih težav.
[members_only]
Prepričajte se, da vzrok za vedenjske težave ni zdravstvene narave
Najprej se prepričajte, da vzrok za nenadno in na videz neutemeljeno spremembo vedenja ne izvira iz morebitnih zdravstvenih težav psa. Tako bolečina kot nevrološke težave se lahko kažejo v obliki agresije in nenavadnega obnašanja, zato je obisk pri izbranem veterinarju prva obvezna postaja, preden se lotite odpravljanja težav.
Posvet s strokovnjakom za pasje vedenje
Preden nadaljujete, je vsekakor priporočljivo, da se posvetujete s strokovnjakom za pasje vedenje, ki vam bo pomagal razvozlati, od kod izvira težava, zakaj je do nje prišlo in na kakšen način jo odpraviti. Zavedajte se, da je nujno, da vedenjske težave odpravljate izključno s pozitivnimi metodami šolanja, zato poiščite strokovnjaka, ki s psom ravna na podlagi pozitivne motivacije in nagrajevanja. Dober strokovnjak vam bo šele na podlagi prepoznavanja njegovih vzrokov, opazovanja vaše interakcije s psom in splošno oceno stanja psa svetoval, kako popraviti vedenje.
Prehrana in vedenje
Prehranjevanje ima pomembno vlogo v življenju psa in nezanemarljivo vpliva na njegovo vedenje. Lačen pes bo verjetneje izvajal protisocialna vedenja, kot je uživanje iztrebkov, smeti in drugih neužitnih predmetov, ali agresijo proti drugim živalim, ki so ob njem v času hranjenja.
Mehanski učinki časovne doslednosti in pogostosti hranjenja oziroma polnega ali praznega pasjega želodca se kažejo v razpoloženju in ravneh energije enako kot pri človeku. Ravni glukoze v krvi in serotonina imajo pomemben vpliv na razpoloženje in vedenje, zato je pomembno, da smo pri hranjenju dosledni.
Šele v zadnjih letih znanstveniki prepoznavajo povezavo med prehranjevanjem psa in njegovim vedenjem. Tako kot pri ljudeh ima torej prehrana tudi pri psih pomemben vpliv na njihovo dobro počutje in razpoloženje, pomanjkanje pomembnih hranil ali previsoke ravni drugih pa lahko vodijo v nihanje razpoloženja in vedenjske motnje.
Prehranska netoleranca in alergije
Prehranske netolerance ne smete zamenjati z alergijo. Alergija je imunski odziv na beljakovinski vir, ki se po navadi kaže v obliki kožnih ali prebavnih motenj. Le v redkih primerih se pojavijo nenavadna vedenja, ki so simptom alergije na hrano. Lahko pa prehranske alergije povzročijo napetosti v telesu, ki vodijo v razdražljivost in pomenijo, da je pes manj odziven svojemu skrbniku. Netoleranca na določene sestavine pasje prehrane pa lahko vodi v hiperaktivnost ali nenavadno vedenje.
Beljakovine
Beljakovine same po sebi niso vzrok za vedenjske težave, vendar pa niso vse beljakovine enakovredne. Beljakovine z visoko biološko vrednostjo (beljakovine, ki jih telo hitro pretvori v njihove gradnike, aminokisline) so najlažje prebavljive in tudi najbolj izkoriščene. Najvišjo biološko vrednost ima jajce (BV 100), takoj za njim pa so po biološki vrednosti najbolj prebavljivi piščanec, losos in bele ribe. Če jih pes prenaša (nanje ni alergičen in nima prehranske netolerance), so zelo dobri viri beljakovin v pasji prehrani.
Beljakovine v žitih pa so težje prebavljive. Čeprav imamo sestavine, kot je pšenica, po navadi za vir ogljikovih hidratov, pa vsako žito vsebuje majhen odstotek beljakovin. Del glutena, ki je prisoten v pšenici, gliadin, je hkrati najpogostejši povzročitelj alergij pri psih, celo pogostejši od beljakovin, ki so v mesu in ribah. Čeprav so prehranske alergije te vrste redke, je lahko vzrok za vedenjske težave psa (če jih spremljajo tudi klasični simptomi alergij, kot so srbeče tačke in ušesne okužbe) tudi v eni od sestavin njegove prehrane.
Čeprav so v preteklosti kot rešitev za tovrstne težave predpisali zmanjšanje količine beljakovin v pasji prehrani pod prag, ki povzroča intoleranco, pa je veliko bolj smiselno, da se odkrije in iz prehrane izloči le povzročitelj, ki se lahko uspešno nadomesti z drugim virom beljakovin.
Beljakovine so namreč temeljnega pomena v pasjem telesu. Prehranske beljakovine se razčlenijo v aminokisline, ki podpirajo strukturne in funkcijske zahteve pasjega telesa (med drugim rast mišic, okrevanje tkiv in delovanje imunskega sistema). Tako bi lahko rekli, da so bile beljakovine v preteklosti po krivem obsojene kot povzročiteljice hiperaktivnosti pri psih.
Aminokisline
Serotonin (poznan tudi kot hormon sreče) nastaja iz aminokisline triptofan, ki jo v naravi najdemo v piščančjem mesu in ribah, v manjših količinah pa tudi v žitih, krompirju in rižu. Koruza na triptofan deluje zaviralno, zato je priporočljivo, da hrana ne vsebuje velikih količin koruze. Če so njegove ravni stabilne, pes ne občuti nihanja v razpoloženju in nenadnih napadov lakote. Pri ljudeh se za prehransko uravnavanje depresije priporoča uživanje škrobnatih živil (na primer rjavi riž, polnozrnati kruh, ovsena kaša), ki pomagajo pri absorpciji triptofana. Slednji je velika molekula, zato druge aminokisline, ki jih telo lažje absorbira, tekmujejo z njim. Škrobnata živila pomagajo pri dvigu ravni inzulina in tako omogočijo lažjo absorpcijo triptofana, zato se v nekaterih primerih za določene vedenjske težave še vedno lahko priporoča dieta z nižjo vsebnostjo beljakovin.
Čeprav je serotonin pomemben hormon, pa so tudi druge aminokisline izrednega pomena za mentalno zdravje psov. Omega 3 maščobne kisline, ki so v največjih količinah v lososovem olju, so pomemben del pasje prehrane, njihov pomen pa postaja vse bolj priznan tudi pri prehranskem uravnavanju vedenjskih težav pri psih.
Ogljikovi hidrati
Povzročitelj hiperaktivnosti pri psih so, bolj verjetno kot beljakovine, ogljikovi hidrati, če niso v pravem razmerju. Pri izbiri hrane je pomembno, da vzdržuje nenehno sproščanje energije in tako stabilizira krvni sladkor. Nihanje glukoze v krvi je namreč lahko povzročitelj številnih vedenjskih težav, tudi hiperaktivnosti.
Aditivi, barvila in konzervansi
Določene kemijske sestavine, kot so aditivi, barvila in konzervansi, so znanstveniki pri otrocih povezali s hiperaktivnostjo in z učnimi težavami, zato je lahko odziv enak tudi pri psih. Izogibajte se torej prehrane, ki vsebuje umetna barvila in arome ter umetne konzervanse. Nadalje pa se izogibajte tudi sladkorju in soli.
Pomislite, kako prehrana vpliva na vas – različne sestavine imajo različne učinke na vaše razpoloženje in splošno počutje –, enako je pri psih. Nekateri skrbniki zato že kmalu po menjavi pasje hrane opazijo takojšnjo spremembo v vedenju psa, zlasti kadar gre za menjavo manj kakovostne hrane za bolj kakovostno. Pes, ki je prej užival hrano slabše kakovosti, lahko postane bolj energičen, ko začne uživati hrano premium kakovosti. Aktivni in energični psi pa so po navadi tudi bolj zdravi, saj lažje vzdržujejo ustrezno telesno težo, hkrati pa so manj nagnjeni k razvoju določenih bolezni (diabetes, bolezni sklepov, srca in ožilja). Če ste pri svojem psu opazili vedenjske težave, se posvetujte z veterinarjem tudi o morebitni menjavi hrane in opazujte, kako skleda briketov spremeni pasje počutje in posledično tudi njegovo vedenje.
[/members_only]
Povzeto po Ness Bird, svetovalki za prehrano pri Arden Grange
Objavljeno v osemnajsti številki revije Kužek
