Roke gor vsi, ki se pogovarjate s svojimi štirinožnimi prijatelji! Ali se kdo slučajno ne? Močno dvomimo. Le kdo ne pozdravi svojega kosmatinca, ko pride domov iz njim tudi malo poklepeta?
Pogovarjanje s hišnimi ljubljenčki pomeni pripisovanje človeških lastnosti živalim. Zakaj to počnemo? Za to obstaja kar nekaj razlogov, eden izmed njih je tudi želja, da smo z njimi prijatelji. Nič čudnega; mački in psi so čudovita bitja in najboljši prijatelji.
Drugi ljudje to navado – pogovarjanje s psi in mačkami – ponavadi smatrajo kot absurdno, smešno, celo čudaško. Ampak nimajo prav; to je pravzaprav nagonska navada, ki izvira iz istih genov, zaradi katerih smo pametnejši od drugih vrst. Ne verjamete?
[members_only]Univerza v Chicagu je izvedla nedavno raziskavo, v kateri so ugotovili, da so ljudje, ki pogosto pripisujejo človeške lastnosti nečloveškim bitjem ali predmetom, inteligentnejši od drugih.
Znanost je torej potrdila, da je pogovarjanje z živalmi znak višje inteligence. Ne le to, znak višje inteligence naj bi bilo tudi to, da damo svojemu avtu ali sobni rastlini ime. V genih imamo namreč, da iščemo človeški značaj v živalih, rastlinah in predmetih. Pravilen izraz za to je “antropomorfizacija”. Antropomorfizacija pomeni torej pripisovanje človeških značilnosti oziroma lastnosti živalim, rastlinam ali predmetom. Zgodovinsko gledano je antropomorfizacija nekoč veljala za znak neumnosti ali otročjega obnašanja, dandanes pa vemo, da temu ni tako.
Prepoznavanje uma drugega človeka namreč vključuje iste psihološke procese kot prepoznavanje uma v drugih živalih, rastlinah ali celo predmetih. To je odraz največjih zmožnosti naših možganov, ne pa znak naše neumnosti.
[/members_only]Katarina Robnik
Viri:
