Psi lajajo z razlogom, čeprav se velikokrat tega ne zavedamo. Pes lahko laja, če je vesel, prestrašen, zaščitniški, vznemirjen, presenečen ali opozarja na nekaj. Nekatere pasme, kot so ovčarji in terierji so znani po svojih vokalnih sposobnostih. Obstaja pa tudi nekaj pasem, ki ne lajajo toliko.
Ali te pasme psov sploh lajajo?
Seveda, vse pasme psov lajajo, z izjemo basenjijev, ki se oglašajo z drugačnimi zvoki kot je lajanje. Lajanje je način komunikacije med psi. Večina psov vas bo opozorila, ko bo kdo pred vrati ali pa na vašem dvorišču. Kljub temu, da psi iz spodnjega seznama skoraj ne lajajo, so še vedno psi in dobri prijatelji, nekateri od njih pa tudi izvrstni psi čuvaji.
Mali angleški hrt: so zelo hitri psi, ki se radi crkljajo. So nežni psi, ki cenijo tiho okolje. Uživajo v teku in agilityju in so bolj miroljubni.
Basenji: to je pasma psov, ki izvira iz Afrike in je znana po tem, da ne laja. Namesto lajanja kričijo in renčijo. Kljub temu pa je basenji pes, ki ima veliko energije ter potrebuje aktivnega lastnika.
[members_only]
Bulmastif: to je velik pes, ki je zelo zaščitniški do svoje družine. Bil je vzgojen za tihega čuvaja in zato je čudno slišati bulmastifa, kako laja. Namesto lajanja se slini, smrči in ovohava.
Škotski jelenar: ta družinsko – prijateljski pes je po srcu lovec (lovec jelenov), ampak doma je tih in umirjen. Kljub temu, da škotski jelenar ne laja, je še vedno lovec in zato morate biti pozorni, če bo v bližini vašega psa kakšna druga žival.
Rodezijski grebenar: to je močan pes, ki ščiti svojo družino. Je izjemen lovec, ki obožuje aktivnosti na svežem zraku. Kljub svoji moči in lovskemu nagonu je to tih pes, ki se zelo rad crklja s svojo družino.
Coton de tulear: to so majhni psi, ki lajajo zelo redko. Njihovo lajanje lahko vzpodbudi zvonec ali kakšna zanimiva oseba, drugače pa skoraj ne lajajo.
Francoski buldog: francoski buldog je očarljiv, prikupen in bister pes. Vsako leto je vse bolj priljubljena pasma, primerna za življenje v stanovanju med drugim tudi zato, ker ne lajajo veliko. Lahko se prilagodijo tudi na življenje na podeželju.
Shiba inu: je pes, ki je zelo podoben lisici po zunanjosti in je izvrsten za tek in zunanje aktivnosti. Je zelo čist pes, enostaven glede nege in obožuje ljudi. Kljub temu da je zelo tih pes, ne sme nikdar biti s povodca zaradi plenilskea nagona.
Velja poudariti, da je vsak pes drugačen kot drugi, tudi znotraj določene pasme in zato je lahko tudi kakšen od zgoraj naštetih pasem psov vse prej kot tih.
[/members_only]
Doroteja Turković