Kadar vstopim v katero od trgovin za male živali, me vselej presneti široka ponudba in izbira priboljškov za pse. Teh je zdaj na tržišču na voljo več vrst in znamk kot »prave« hrane za pse. To seveda pušča številne skrbnike v dilemi: katere priboljške pravzaprav izbrati oziroma ali sploh?
[members_only]
Za začetek je najbrž prav, da opozorimo na osnovno napako, ki jo skrbniki delajo pri uporabi priboljškov za pse. Morda je zavajujoče samo poimenovanje, morda igra pomembno vlogo tudi vse pogostejše poosebljanje (zlasti malih) psov ali oboje skupaj, a dejstvo je, da številni skrbniki pasje priboljške razumejo kot poslastico, sladkarijo za psa, tako kot so bomboni in čokolada sladkarije za otroke. Takšno razumevanje in uporaba pasjih priboljškov ima dve negativni posledici: prvič priboljšek kot nagrada izgubi svojo vrednost, in drugič pes po nepotrebnem pridobiva odvečne kalorije.
Pasji priboljški torej niso namenjeni crkljanju in razvajanju psa, temveč imajo specifično funkcijo v vzgoji psa – so nagrada za želeno vedenje, lahko pa tudi služijo za preusmerjanje neželenega vedenja. Bistveno pri tem je, da za psa igrajo vlogo nagrade le, če niso prepogosto na njegovem jedilniku in če mu niso preveč enostavno dostopni.
Če pes dobi priboljšek kadarkoli in se zanj sploh ne rabi potruditi (ali še huje, ga dobi z izsiljevanjem, cviljenjem, lajanjem in drugimi neželenimi vedenji), potem ta priboljšek izgubi vrednost nagrade. Neka stvar (pa naj bo to priboljšek, posebna igrača ali naša pozornost) je za psa nagrada samo kadar ima značaj dragocenosti – to oznako pa pridobi le, če pes do nje nima prostega in konstantnega dostopa. Postavite se v njegove šape: zakaj bi izvajal trike ali se odzival na ukaze za priboljšek, če pa ga dobi tudi kar tako, ko ne naredi popolnoma ničesar, samo zato, ker je prikupen in ker zna tako ljubko prositi? Iz istega razloga številni skrbniki nimajo uspeha z uporabo briketov za nagrado, kadar ima pes do njih sicer preko dneva prost dostop. Splošne dobrine, ki so psu na voljo ves čas, pač niso nagrada.
Pokazali smo torej kdaj je priboljšek lahko nagrada za želeno vedenje. Lahko je tudi motivacija, nikoli pa ne sme biti podkupnina. To ne pomeni le, da pes ne sme biti vnaprej nagrajen za vedenje, ki ga mora šele izvesti, pač pa tudi, da ni priporočljivo priboljška uporabljati kot vabo za izvedbo določenega vedenja. V nekaterih primerih (na primer pri učenju trikcev) se ta metoda sicer dobro obnese, manj zanesljiva pa je pri učenju osnovnih povelj in ukazov, ko želimo, da pes izvede ukaz zanesljivo in vsakokrat, ne le takrat kadar je motiviran z nagrado. V teh primerih naj nagrada za odziv na povelje sprva prihaja konstantno, sčasoma, ko se okrepi odzivnost na povelje, pa vedno redkeje, izmenično da in ne. S tem psa zadržite v stanju pričakovanja – ni prepričan, da bo vsakokrat dobil nagrado in ne zna presoditi kdaj nagrada zanesljivo bo – in hkrati poskrbite, da se bo zanesljivo odzval tudi v situaciji, ko pri sebi ne boste imeli »podkupnine«.
Kakšen priboljšek izbrati za nagrado?
Marsikateremu psu sploh ni pomembno kateri priboljšek igra vlogo nagrade (ali bodo to mehke pasje klobasice, trši keksi, kos sira ali briket), bistveno je predvsem, da je to hrana, ki je nima ves čas na razpolago. Samo v tem primeru lahko igra vlogo motivatorja za želeno vedenje. Kot že omenjeno, lahko vlogo nagrade igrajo tudi briketi, če ste se odločili, da boste psa hranili iz roke. V kolikor svoj obrok dobi v skledi, boste psa z briketi bistveno težje motivirali in se boste morali zateči k bolj mamljivim poslasticam.
V osnovi je torej vseeno ali izberete piškotke ali pasje klobase oziroma kaj tretjega, glavno pa je:
- da jih pes dobro prenaša (odraz je urejena prebava in odsotnost kožnih alergij),
- da so v velikosti enega grižljaja, tako da jih lahko pes hitro poje in nadaljuje s treningom,
- da jih pes smatra kot nagrado, torej da so psu na voljo samo v času treninga in samo kadar (pravilno) izvede želeno povelje.
Načeloma velja, da večina psov najraje dela z mehkejšimi priboljški, ki jih lažje pojedo in imajo običajno tudi bolj omamen vonj. Vsak skrbnik pa mora sam ugotoviti na kateri okus in strukturo poslastice se pes najbolje odziva. Tudi občasna menjava priboljškov ni nič slabega, kvečjemu pripomore k temu, da se pes nagrade ne naveliča in ostane enako odziven, saj nagrada ni predvidljiva.
Za bolj občutljive pse, ki imajo pogoste prebavne težave, so primernejši piškotki (še posebej domači, ki vsebujejo samo preverjene sestavine). Če je pes občutljiv, se gre izogibati vseh dimljenih izdelkov in vseh priboljškov, ki vsebujejo veliko umetnih dodatkov (število sestavin na embalaži naj bo čim manjše, večja kot je vsebnost mesa, bolje je). Na splošno velja, da se je najbolje izogibati tudi vseh priboljškov, proizvedenih izven Evropske unije (zlasti na Kitajskem), saj niso podvrženi tako strogemu nadzoru in regulaciji, zato lahko vsebujejo tudi psom škodljive sestavine.
Priboljšek kot pripomoček za preprečevanje neželenega vedenja
V nekaterih primerih lahko priboljške uporabljamo tudi za preprečevanje neželenega vedenja, zlasti v primerih, ko želimo, da se pes zamoti. Tako lahko posebne priboljške, ki so namenjeni temu, da se pes z njimi ukvarja dalj časa, uporabimo v primeru:
- preprečevanja destruktivnega vedenja ob (krajši) odsotnosti od doma,
- preprečevanja neželenega vedenja med obiski ali med obedom (preprečevanje prosjačenja pri mizi),
- navajanja na boks.
Pri tem je ključ, da psa zaposlimo še preden se neželeno vedenje neposredno pokaže – ko poznamo običajne vedenjske vzorce psa, lahko predvidimo kako bo v določeni situaciji reagiral in njegovo vedenje preusmerimo, tako da ga zamotimo oziroma zaposlimo s priboljškom. Za ta namen so primerni vsi priboljški za žvečenje – bikovke, sušeni uhlji, sapniki, rogovje, kosti iz surove kože, itd.
Ne glede na to ali uporabljate pasje priboljške kot nagrado za želena vedenja ali za preprečevanje neželenih vedenj, si vselej zapomnite, da so tudi priboljški hrana, imajo svojo hranilno vrednost in posledično prispevajo določeno število kalorij k dnevnemu vnosu. Vaša naloga je, da pridobite informacije o hranilni vrednosti posameznih priboljškov in njihovo skupno vrednost prištejete dnevnemu vnosu kalorij, ki jih pes pridobi s hrano. V kolikor s psom dnevno trenirate in ob tem uporabljate priboljške, boste morali na ta račun zmanjšati količino hrane, ki jo pes dobi v svojem dnevnem obroku.
Pasji priboljški torej niso namenjeni razvajanju psov. Pes vas ne bo imel nič rajši, če mu boste sredi dneva, kar tako poklonili priboljšek. Bo pa precej bolj zadovoljen, če mu boste dali nalogo in ga za dobro opravljeno delo kasneje nagradili. Samo na ta način boste poskrbeli, da bodo priboljški služili svojemu namenu, ko jih boste želeli uporabiti pri vzgoji in šolanju psa.
[/members_only]
Maja Kalaš
Objavljeno v dvaindvajseti številki revije Kužek
