Pasja slina – zdravilo ali nevarnost?

Kadar se porežete pri kuhanju ali se poškodujete v gozdu, medtem ko ste na sprehodu s svojim kužkom, ali daste svojo rano polizati psu? Vem, vem, dokaj kontroverzno in nekateri se boste morda celo zgražali. Toda jaz, jo zmeraj. Kadar imam majhno, površinsko rano, jo oskrbi kar moja Ishka. Vprašali boste zakaj? Kako sem prišla na to idejo? Vam bom razložila. 

Že v starem Egiptu so odprte rane ljudi zdravili s pasjo slino. Preverila sem ali je res kaj na tem ali pa pasla slina vendarle ni ravno najboljše zdravilo za naše rane. 

Najbrž je vsem jasno, da v pasjem gobčku, prav tako kot v naših ustih, živi na milijone bakterij in mikroorganizmov. Bakterije, ki jih najdemo v pasjem gobčku in bakterije v naših ustih so podobne, pa vendar nekoliko drugačne. Pravimo, da ima pasja slina antiseptične lastnosti – verjetno zaradi encimov, beljakovin in antioksidantov, ki jo tvorijo. Ti razbijejo bakterije in druge infektivne organizme, hkrati pa redčijo umazanijo in ostale delčke, ki niso hrana. Encim lizocim, ki ga najdemo v pasjem gobčku in tankem črevesu, je specializiran za razgradnjo ogljikovih hidratov, ki tvorijo celično membrano bakterije. Beljakovina histatin, ki je odgovorna za rast, pospešuje celjenje ran in beljakovina, tkivni tromboplastin, poskrbi za strjevanje krvi. Vse to pomaga psu pri celjenju ran in zato ima pasja slina tako znane antiseptične lastnosti. In zato poznamo tisti izraz: »Ah, saj si bo rano sam zlizal«.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Sandra Manasijević, Dipl. Canine Nutrition