Pogosto se zgodi, da lastniki kužkov pridejo v situacijo, ko so razočarani in zaskrbljeni nad uspehom zdravljenja pri svojih živalih. To se dogaja predvsem pri kužkih, ki bolehajo za kroničnim vnetjem sluhovodov, kjer njihovi lastniki razočarano, obupano in zaskrbljeno sprašujejo, ali obstaja pomoč za njihove ljubljenčke. Njihova zaskrbljenost je upravičena, saj se kljub pogostim obiskom veterinarskih ambulant, terapijam z antibiotiki v obliki injekcij, dolgotrajnem jemanju antibiotikov v tabletkah in nenehni uporabi kapljic za ušesa, klinična slika bolezni ne izboljša. Zelo hitro po prenehanju zdravljenja se vnetje v ušesih ponovi in vse se začne znova. Kužki tresejo in opletajo z ušesi, se praskajo po njih, nosijo glavo postrani in iz ušes veje neprijeten vonj. Lastniki in njihovi kužki so zaradi pogostega ponavljanja bolezni v stresu, k temu pa vsekakor pripomore tudi finančni strošek ponavljajočih se zdravljenj, ki ni zanemarljiv. V nadaljevanju bom opisal, zakaj pride do takšnega stanja in kako lahko kosmatinčkom in njihovim obupanim lastnikom pomagamo.
[members_only]
Posledica ponavljajočih se vnetij sluhovoda je kronično vnetje sluhovoda, kjer pride do zadebelitve stene sluhovoda in s tem zmanjševanja njihovega lumna. Sčasoma se lumen tako zmanjša, da postane sluhovod skorajda neprehoden in zadebelel, posledica pa je, da je uho zaradi konstantnega vnetja zelo boleče, skeleče in obremenjujoče za psa ter posredno tudi za lastnika. Klasično zdravljenje s kapljicami ne pride več v poštev, saj kapljice ne prodrejo v sam sluhovod, ker je neprehoden. Tudi z injekcijami antibiotikov in protibolečinsko terapijo lahko samo trenutno vplivamo na razpoloženje psa v smislu izboljšanja, zelo slaba prognoza ozdravitve s tako terapijo pa kljub temu ostane. Sluhovod psa je relativno dolga votla cev, ki vodi do bobniča in takrat, ko se v zgornjem delu sluhovod zadebeli in zapre, v spodnjem delu tik pred bobničem pa ostane vnetno žarišče, imamo v ušesu idealne pogoje za rast bakterij in glivic. To so tako imenovani anaerobni pogoji, pogoji brez zraka, brez kisika. V takšnih anaerobnih pogojih in pri telesni temperaturi živali 38 stopinj celzija imamo pravo gojišče bakterij in tudi glivic, ki jim klasično terapijo ne moremo do živega. V tkroničnih ponavljajočih se primerih je edina rešitev v kirurškem zdravljenju, v operaciji sluhovodov. Gre za operativno metodo kirurškega posega, kjer prepariramo in odstranimo oziroma izrežemo zunanji del sluhovoda in s tem odpremo sluhovod ter ga na tak način oksigeniramo oziroma omogočimo dotok zraka oziroma kisika do bobniča. Tako onemogočimo razvoj bakterij in glivic globoko v sluhovodu. Poseg je precej zahteven za operaterja in pacienta, boleč in neprijeten, operativna rana ima mnogo šivov, pogosto pa se po operaciji pojavi oteklina. Nekaj dni po posegu je treba udarno zdraviti pacienta z antibiotiki in ustrezno protibolečinsko terapijo. Kužku namestimo tudi zaščitni ovratnik in na tak način preprečimo samopoškodovanje. Vsekakor se trud, ki ga lastnik vloži v svojega kužka, izplača, saj najkasneje po štirinajstih dneh po operativnem posegu težave prenehajo, prav tako izginejo tudi težave z vnetjem in bolečino. Sluhovod ostane odprt, se lepo zrači in ponavljajočih se vnetij je konec. Pravo olajšanje za žival in tudi lastnika. V naši Veterinarski bolnici Ptuj izvajamo omenjeni poseg uspešno že vrsto let in rezultati so izvrstni. Vedeti pa je treba, da za omenjeni operativni poseg na žalost niso primerni vsi psi, temveč samo socializirani psi, ki sprejemajo nego po operaciji, vsakodnevne injekcije, zaščitni ovratnik, razkuževanje in oskrbo operacijske rane ter se temu ne zoperstavijo z zobmi ali agresivnim vedenjem. Vsekakor se pred operativnim posegom detajlno pogovorimo z lastnikom kužka, mu predstavimo metodo operacije, pooperativno obdobje in možne zaplete, ki bi lahko nastali, če kužek ne bi sodeloval ali se celo odzval z agresivnim vedenjem.
Štirinajst dnei ali najkasneje tri tedne po operaciji so težave pozabljene in kužek ponovno zaživi normalno življenje brez gnojnega izcedka in bolečin v ušesu. Tako sta oba z lastnikom zadovoljna in srečna. Na priloženi fotografiji, ki je nastala takoj po operaciji, je lepo viden operativno odprt sluhovod pri psu in pri takšnem odprtem sluhovodu postanejo ušesna vnetja zgodovina. To lahko vidimo pri isti živali na fotografiji, ki je nastala deset mesecev po operativnem posegu.
[/members_only]
Emil Senčar, dr. vet. med.
Objavljeno v dvajseti številki revije Kužek
