Naj bodo zimski sprehodi prijetni

Čas idiličnih sprehodov in norenja v snegu je tudi čas, ko moramo posebno skrb nameniti negi v hladnejših mesecih. Še posebej kratkodlake pasme in pasme brez poddlake nizke temperature težje prenašajo, medtem ko bodo z dlako bolj zaščitene pasme zimske nevšečnosti lažje prestale. Poleg krajših sprehodov in izogibanju soljenim pločnikom je dobro prepoznati znake nekaterih resnejših zdravstvenih težav in uvodnih ukrepov, ki jih lahko nudimo sami.

Posebno pozornost moramo nameniti pasjim tačkam in blazinicam, ki jih je treba zaščititi pred nadležno soljo. V ta namen se dobro obnesejo posebni balzami za zaščito tačk, ki so po navadi narejeni na osnovi čebeljega voska, ki prepreči pokanje kože in prodiranje soli v kožo ter deluje preventivno in zaščitno. Uporabite lahko tudi klasičen vazelin, sicer pa ustrezna mazila najdete v veterinarskih ambulantah, specializiranih trgovinah in tudi v lekarnah. Po vsakem sprehodu psu temeljito operite trebuh in tačke z mlačno vodo in jih dobro osušite z brisačo, da sol ne draži in ne razjeda kože in blazinic. Obenem boste preprečili, da bi pes zaužil sol, ki lahko povzroča probleme prebavnega trakta.

Zgodi se tudi, da blazinice in koža na tačkah zaradi zamrznjenega snega in ledu tudi krvavijo. V zimskem času so poškodbe blazinic in tačk v obliki ureznin pogostejše. Sicer navadno izgledajo huje, kot v resnici so, še posebej, kadar krvavijo. V takem primeru najprej ustavimo krvavitev in rano sperimo s fiziološko tekočino (lahko tudi z vodo), jo razkužimo z jodom ter zaščitimo s povojem, ki  naj ne bo pretesno nameščen. Da preprečimo vdor vlage v času celjenja rane, lahko psu na tačko namestimo ustrezen copatek. Večjo rano naj vsekakor dokončno oskrbi veterinar.

Posebno pozornost moramo v zimskem času nameniti ozeblinam in omrzlinam, še posebej, če psa med sprehodom pustimo čakati na pred mrazom nezaščitenem mestu. O podhlajenosti govorimo, ko se normalna telesna temperatura (od 37,5 do 39 stopinj Celzija) precej zniža. Ozebline se najprej pojavijo na ušesih, repu in šapah, prepoznamo jih po rdeči in otekli koži ter srbečici. V blažjih primerih lahko psu pomagamo z masažo, v hujših pa lahko pomaga le veterinar z infuzijo, hkrati pa mora nadzirati delovanje srca in pljuč. Omrzline so izjemno nevarne, saj koža in podkožje zmrzneta, zaradi česar se prekine pretok krvi. Psa v takem primeru nemudoma zavarujemo pred mrazom ter ga zavijemo v odejo. Čim prej poiščimo veterinarsko pomoč. Da do ozeblin in omrzlin ne pride, psa ustrezno zaščitimo pred mrazom, še posebej, če gre za kratkodlako pasmo in če nima možnosti gibanja, nobenega psa pa res nikoli ne puščajmo samega v avtomobilu.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Majdi Kosi

 

Objavljeno v deveti številki revije Kužek