Lajanje je značilna oblika komunikacije domačih psov, ki jo je človek skozi tisočletja še dodatno spodbujal. Nekatere pasme so bile vzrejene z namenom, da je njihov lajež čim bolj prodoren (delovni psi, lovski psi), večinoma pa vsi psi uporabljajo lajanje za varovanje teritorija, za sporazumevanje z drugimi psi, kot znak zdolgočasenosti, vznemirjenja, strahu, osamljenosti ali pa nervoze.
Da bi lahko razumeli kaj nam naš pes s svojim laježem in drugimi zvoki sporoča, moramo spoznati teorije o laježu. Nizki toni, med katere spada tudi renčanje, navadno pomenijo grožnjo, jezo in morebitno agresijo. Visoki zvoki pripovedujejo ravno obratno in so privabljajoči. Dlje kot zvok traja, bolj pes zavestno opozarja na nekaj. Npr. pes, ki nizko renči dlje časa, sporoča, da je pri svoji zahtevi zelo resen, v kolikor pa renči s kratkim intervalom, je pri psu prisoten strah ter skrb, da njegov napad morda ne bo uspešen. Ponavljajoči in kratki zvoki govorijo o pasjem vznemirjenju. Pes, ki ob oknu občasno zalaja enkrat ali dvakrat, kaže le manjši interes za dogajanje zunaj. S ponavljajočim lajanjem, večkrat na minuto, pa pes signalizira, da je situacija zunaj pomembna in potencialno kritična.
Različne oblike laježa
Opozorilni lajež opozarja, da je na domači teritorij vstopil tujec (človek ali žival). Lajež je nizek, s presledki in pogosto kombiniran z renčanjem.
Lajež za pozornost je težko preslišati. Zvok je visok in usmerjen proti človeku. Nekateri psi so lahko s tem laježem zelo vztrajni. Ta oblika je velikokrat prisotna pri mladičkih.
Lajež zaradi strahu je velikokrat povezan z opozorilnim laježem, vendar gre pri tem za pomanjkanje samozavesti. S prestrašenim in negotovim psom je potrebno veliko delati na socializaciji.
Razigran lajež je kratek in oster. Pojavi se, ko je pes zelo razigran in vznemirjen, pes pa z njim nas ali drugega psa vabi k skupni igri. Ta lajež lahko sledi po opozorilnem laježu, ko pes vidi, da nevarnost pravzaprav ni nevarnost, ampak prijatelj. Lajež kot obliko komunikacije z drugimi psi boste hitro prepoznali, saj se bo vaš pes odzval na lajež, npr. sosedovega psa in mu s tem sporočil, da je blizu.
Nervozen ali osamljen lajež se navadno pojavi ob ločitveni tesnobi. Zvok tega laježa je visok in prodoren, zato je lahko za okolico zelo moteč. Pes s tem laježem kliče svoje krdelo, saj se sam ne čuti varnega.
Patološko lajanje je povezano z obsesivno-kompulzivnimi motnjami, ki se lahko razvijejo zaradi zdravstvenih razlogov (še posebej pri starejših psih), ločitvene tesnobe ali pri kognitivnih motnjah. Ignoriranje problema lahko ogrozi zdravje vašega psa. Zelo pomembno je, da pri odkrivanju vzroka za takšno vrsto vedenja najprej izključite vse možne zdravstvene težave in bolečino in nato, pri reševanju problema, sodelujete s strokovnjaki za vedenje psov.
Kaj pa pravi zakon o nadležnem lajanju psov?
Kot odgovorni skrbnik moramo poskrbeti, da naš kuža s svojo navdušeno govorico ne bo motil soljudi, med katerimi so lahko tudi dojenčki, ostareli ali bolni ljudje. Prav lajež psov, je na žalost, velikokrat vzrok sporov s sosedi.
Kršitve povezane s hrupom opredeljuje 8. člen Zakona o javnem redu in miru. Kljub temu, da je v njem jasno zapisano, da je prepovedano povzročanje hrupa med 22.00 in 6.00 uro zjutraj, pa to velja le za hrup povzročen z akustičnimi napravami, stroji ali domačimi opravili. Če vaša občina nima posebnega odloka, ki bi posebej sankcioniral pasji lajež oziroma oglašanje živali, potem velja zgornji člen. V kolikor je pretirano oglašanje psa povezano z zanemarjanjem ali mučenjem, je o tem potrebno obvestiti Veterinarsko inšpekcijo ali Policijo.
Maja Primožič
