Kožne glivične okužbe pri psih

Začetne spremembe pigmentacije kože pri okužbi z Malassezio

Se vaš pes praska, si liže ali grize tace, ima pogosta vnetja ušes, se vozi po zadnji plati in ima neprijeten vonj? Vse to so lahko znaki glivične okužbe, ki je pri psih precej pogosta težava, velikokrat pa jo zamenjamo z alergijo. Lastniki pripeljejo mnogo psov s postavljeno diagnozo alergija, po bioresonančni diagnostiki pa se izkaže, da gre za glivično okužbo.

Zakaj pride do glivične okužbe kože pri psu?

Do glivičnih okužb kože pride zaradi porušenega ravnotežja v imunskem sistemu. Glivične okužbe se najpogosteje pojavljajo sekundarno, po izbruhu alergij (kontaktne ali prehranske) ali ob bakterijskih okužbah kože. Pogosto se glivična okužba pojavi ob dolgotrajni uporabi antibiotikov ali kortikosteroidov (zdravil, ki uravnavajo vnetni odziv organizma in se uporabljajo za blaženje alergijskega odziva). Glivične okužbe pa so lahko tudi posledica nepravilne prehrane ali nepravilnega delovanja ščitnice.

Kakšna je glivična okužba kože?

Mesto, kjer je koža bolj občutljiva, najpogosteje naselijo glivice iz rodu Malassezia ali iz rodu Candida. Oba roda glivic sestavljata normalno kožno floro pri psih, vendar se pri primernih pogojih glivice prekomerno razmnožijo in začnejo povzročati težave, kot so srbenje, vnetje, rdečica, izgubljanje dlake, luskanje kože, smrad, drobne bulice na mestu, kjer je koža prizadeta, razdraženost kože in vnetja med prsti, okrog ušes, v gubah smrčka, na analnem področju, pod pazduhami, na spodnji strani vratu, po ustnicah. Na teh mestih se pojavlja temnejša pigmentacija kože, ki je posledica tega, da se koža poskuša proti glivični okužbi braniti.

Pes z akutno glivično okužbo se praska, drgne ob predmete, liže prizadeto območje, pogosto pa se zgrize do krvi. Ker si s takšnim obnašanjem dodatno poškoduje kožo, se okužba širi in omogoči vstop drugim mikroorganizmom in alergenom, zato se splošna zdravstvena slika psa sčasoma poslabša.

Razvoj glivične okužbe je izredno počasen, zato ga marsikateri lastnik opazi šele, ko pes postaja vedno bolj nemiren, se vedno bolj praska, vozi po zadnji plati, začne šepati zaradi vnetih tac ali postane neješč, ker se okužba razširi na gobec in povzroča pekoč občutek, kadar pes poskuša jesti. Žal pa ni samo razraščanje glivične okužbe počasno, vendar je tudi zdravljenje zelo zahtevno in dolgotrajno.

Gobček z okužbo Malassezio (vnetno stanje)

Mnogo lastnikov psov, ki pridejo v naš bioresonančni studio, tožijo, da obiski pri veterinarju niso pomagali ali pa zdravila, ki jih veterinarji predpišejo, pomagajo le za kratek čas, nato pa se težava vrne, po možnosti v hujši obliki kot prvotno. Pes v prvem koraku ob prej opisanih simptomih večinoma dobi predpisan antibiotik. Po opravljeni antibiotični kuri se lahko stanje celo malo izboljša, saj se z antibiotiki znebimo sekundarne bakterijske okužbe, vendar pa ne uničimo glivic. Velikokrat poleg antibiotikov pes dobi tudi injekcijo kortikosteroidov, ki zmanjšajo srbenje, vendar hkrati zavrejo imunski odziv, organizem pa se ne bojuje več z glivicami. Ko antibiotik in kortikosteroid prenehata delovati, smo torej priča izbruhu simptomov.

Alternativni pristopi zdravljenja glivic pri psu

Obstajajo alternativni pristopi zdravljenja glivičnih okužb pri psih, ki so za žival precej manj invazivni in agresivni, težavo pa rešujejo dolgoročno. Primer so bioresonančne metode, s katero v prvem koraku natančno diagnosticiramo, kaj vse vašem psu povzroča težave. Pogosto poleg glivic odkrijemo tudi alergije, ki jih najprej zdravimo, saj so le-te vzrok za izbruh glivične okužbe. Po uspešno opravljenem zdravljenju alergij se lotimo zdravljenja glivične okužbe. Gre za počasen proces, ki je uspešen ob doslednem upoštevanju diete in navodil terapevta.

Drugi možni alternativni pristopi pri zdravljenju glivičnih okužb so tudi uporaba homeopatije, akupunkture in različnih zeliščnih pripravkov. Prednost alternativnih pristopov je v tem, da se večinoma koncentrirajo na vzroke in ne zdravijo le simptomov, temveč se trudijo izločiti ključni problem, ki je privedel do glivične okužbe.

Dodatna podpora pri zdravljenju

Dodatno podporo pri zdravljenju predstavlja predpisana dieta, ki iz prehrane psa izloči žitarice, sojo, koruzo, krompir, sladkor in stročnice. V prehrano dodajamo prehranske dodatke z omega 3 maščobnimi kislinami (ribje olje) ter probiotike, ki pomagajo pri vzpostavitvi normalne kožne flore in blažijo srbenje. Psom, ki so nagnjeni k samopoškodbam zaradi praskanja, lizanja ali grizenja, nadenemo zaščitni ovratnik. Najbolj prizadeta mesta na koži lahko večkrat dnevno poškropimo s koloidnim srebrom, ki ga v našem studiu pripravimo posebej za vašega kosmatinca, saj vnesemo vanj frekvenčno informacijo, ki še dodatno zdravi prizadeta mesta, medtem ko samo srebro deluje protiglivično in protibakterijsko.

Zadnje, a nikakor najmanj pomembno

Glivične okužbe niso prenosljive ozriroma nalezljive. Odvisne so namreč od stanja posameznikovega imunskega sistema. Ne bojte se, da se boste nalezli glivic od svojega psa. Čeprav okužba z glivicami ni smrtno nevarna, je vseeno zelo neprijetna nadloga, in verjemite, da vam bo vaš kosmatinec hvaležen, če ga boste rešili muk in srbenja.

 

Maja Napret, bioresonančna terapevtka za male živali

 

Objavljeno v deveti številki revije Kužek