Kožne glivične okužbe pri psih

Začetne spremembe pigmentacije kože pri okužbi z Malassezio

Se vaš pes praska, si liže ali grize tace, ima pogosta vnetja ušes, se vozi po zadnji plati in ima neprijeten vonj? Vse to so lahko znaki glivične okužbe, ki je pri psih precej pogosta težava, velikokrat pa jo zamenjamo z alergijo. Lastniki pripeljejo mnogo psov s postavljeno diagnozo alergija, po bioresonančni diagnostiki pa se izkaže, da gre za glivično okužbo.

Zakaj pride do glivične okužbe kože?

Do glivičnih okužb kože pride zaradi porušenega ravnotežja v imunskem sistemu. Glivične okužbe se najpogosteje pojavljajo sekundarno, po izbruhu alergij (kontaktne ali prehranske) ali ob bakterijskih okužbah kože. Pogosto se glivična okužba pojavi ob dolgotrajni uporabi antibiotikov ali kortikosteroidov (zdravil, ki uravnavajo vnetni odziv organizma in se uporabljajo za blaženje alergijskega odziva). Glivične okižbe pa so lahko tudi posledica nepravilne prehrane ali nepravilnega delovanja ščitnice.

Kakšna je glivična okužba kože?

Mesto, kjer je koža bolj občutljiva, najpogosteje naselijo glivice iz rodu Malassezia ali iz rodu Candida. Oba roda glivic sestavljata normalno kožno floro pri psih, vendar se pri primernih pogojih glivice prekomerno razmnožijo in začnejo povzročati težave, kot so srbenje, vnetje, rdečica, izgubljanje dlake, luskanje kože, smrad, drobne bulice na mestu, kjer je koža prizadeta, razdraženost kože in vnetja med prsti, okrog ušes, v gubah smrčka, na analnem področju, pod pazduhami, na spodnji strani vratu, po ustnicah. Na teh mestih se pojavlja temnejša pigmentacija kože, ki je posledica tega, da se koža poskuša proti glivični okužbi braniti.

Pes z akutno glivično okužbo se praska, drgne ob predmete, liže prizadeto območje, pogosto pa se zgrize do krvi. Ker si s takšnim obnašanjem dodatno poškoduje kožo, se okužba širi in omogoči vstop drugim mikroorganizmom in alergenom, zato se splošna zdravstvena slika psa sčasoma poslabša.

Razvoj glivične okužbe je izredno počasen, zato ga marsikateri lastnik opazi šele, ko pes postaja vedno bolj nemiren, se vedno bolj praska, vozi po zadnji plati, začne šepati zaradi vnetih tac ali postane neješč, ker se okužba razširi na gobec in povzroča pekoč občutek, kadar pes poskuša jesti. Žal pa ni samo razraščanje glivične okužbe počasno, vendar je tudi zdravljenje zelo zahtevno in dolgotrajno.

Gobček z okužbo Malassezio (vnetno stanje)

Mnogo lastnikov psov, ki pridejo v naš bioresonančni studio, tožijo, da obiski pri veterinarju niso pomagali ali pa zdravila, ki jih veterinarji predpišejo, pomagajo le za kratek čas, nato pa se težava vrne, po možnosti v hujši obliki kot prvotno. Pes v prvem koraku ob prej opisanih simptomih večinoma dobi predpisan antibiotik. Po opravljeni antibiotični kuri se lahko stanje celo malo izboljša, saj se z antibiotiki znebimo sekundarne bakterijske okužbe, vendar pa ne uničimo glivic. Velikokrat poleg antibiotikov pes dobi tudi injekcijo kortikosteroidov, ki zmanjšajo srbenje, vendar hkrati zavrejo imunski odziv, organizem pa se ne bojuje več z glivicami. Ko antibiotik in kortikosteroid prenehata delovati, smo torej priča izbruhu simptomov.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Maja Napret, bioresonančna terapevtka za male živali

 

Objavljeno v deveti številki revije Kužek