Kolčna displazija pri kosmatincih

320

Vsi pasji ljubitelji zelo dobro vemo, koliko preglavic lahko povzročijo pasje težave s kolki. Kolčna displazija predvsem prizadene večje pasme, vendar jo lahko upočasnimo, če se težave lotimo, še preden se pojavi.

Eden izmed najpomembnejših delov telesa psa so zagotovo kolki, ki našim kosmatincem omogočajo brezskrbno tekanje in uživanje pasjega življenja. Na žalost pa so težave z le-temi ena izmed najpogostejših bolezni pri psih. Za tako imenovano kolčno displazijo jih namreč trpi ogromno, predvsem pa so tej bolezni podvrženi labradorci, zlati prinašalci, nemške doge, rotvajlerji, nemški ovčarji in bernardinci.

Kaj sploh je kolčna displazija?

Kolčna displazija je bolezen, pri kateri se tako imenovana kolčna ponvica ne prilega stegnenični glavici oziroma zaradi šibkih vezi lahko glavica uhaja iz sklepa, kar pa lahko povzroči še krušenje hrustanca in posledično nepravilno obliko sklepa.
Pri kolčni displaziji veliko vlogo igra dednost, hkrati pa tudi okolje, v katerem pes odrašča. V kolikor je rast psa hitrejša, se pes v svoji mladosti preveč fizično napreza in spi na neprimerni spalni površini, potem je tveganje za kolčno displazijo še toliko večja.
Torej v primeru, da pes nosi gen, ki povzroča kolčno displazijo, lahko s primernim življenjskim okoljem preprečimo, da se bolezen razvije v vidni obliki.

Prvi znaki obolenja kolkov

  • Prvi znak kolčne displazije  je oteženo in upočasnjeno gibanje psa.
  • Največkrat pes s težavo stopa na zadnje noge, vso svojo težo prenaša na sprednje tačke, zadnje tačke pa ima vse bolj skupaj.
  • Kosmatinec je hitro utrujen, ne kaže interesa po fizični aktivnosti, predvsem pa ima težave pri hoji v hrib ali po stopnicah.

V začetnem stadiju se ta bolezen kaže z majhno oteklino, ki še ne ovira pasjega gibanja.
Ko bolezen postane resnejša, pa se zmogljivost zadnjih nog drastično pomanjša, mišice postanejo mlahave, vse skupaj pa lahko vodi v omrtvičenje zadnjih nog.

Vzroki za nastanek bolezni

Kolčna displazija se torej pojavi predvsem zaradi dednosti, torej se prenaša na naslednje rodove.
Eden izmed krivcev za pojav te bolezni pa je zagotovo človek sam, ki je zaradi križanja različnih pasem in idealizma glede izgleda psov, razvil nenaravno telesno konstrukcijo naših štirinožnih prijateljev.
Prav tako je pomembna prehrana mladih psov, ki mora za pravilen razvoj skeleta vsebovati dovolj, predvsem mineralnih in drugih hranilnih snovi. Paziti moramo na pravilno razmerje kalcija in fosforja v pasji prehrani, hkrati pa s kalcijem in vitaminom D ne smemo pretiravati.
Prekomerna telesna teža še dodatno obremenjuje sklepe in lahko poleg drugih težav povzroči tudi kolčno displazijo. Zmotno je torej prepričanje, da za to boleznijo trpijo le starejši psi mišičastih pasem.

Zdravljenje in preprečevanje bolezni

Bolezen poskušamo preprečevati in kontrolirati z nadzorovanim križanjem psov. Praviloma pes, ki ima vidno obliko kolčne displazije, naj ne bi imel potomcev, saj na tak način širi gene na naslednje rodove.
Pasje mladiče moramo vzgajati v njim prijaznem okolju, hkrati pa je priporočljivo, da pri psih, ki v prvem letu starosti kažejo znake, kateri ustrezajo kolčni displaziji, odpeljemo na rentgenski pregled njihovih kolkov, saj je, v kolikor ima pes delni izpah sklepov, operacija možna le v prvem letu starosti.

 

Nina Merkužič

Vir:
www.kmz.si