Klopi prenašajo bolezni, tudi na pse (2. del)

3901

Borelioza pri psih

Bolezen najpogosteje prizadene sklepe; opažamo oteklino sklepov, šepanje, slabo počutje in povišano telesno temperaturo.
Foto: Eva Krizmanič

Lymska borelioza je posledica okužbe z bakterijo Borrelia burgdorferi. Prenašalec je klop Ixodes ricinus.

Čas od okužbe do izbruha bolezni je težko določljiv, lahko pa traja več mesecev. Tudi pri psih se pojavljata akutna in kronična borelioza. Bolezen najpogosteje prizadene sklepe; opažamo oteklino sklepov, šepanje, slabo počutje in povišano telesno temperaturo. Lahko se pojavi tudi vnetje srčne mišice, hudo obolenje ledvic ali prizadetost živčnega sistema. Znaki so lahko precej različni in so včasih povsem neznačilni.

Diagnoza temelji na kliničnih znakih in prisotnosti protiteles. Prisotnost protiteles lahko označuje samo izpostavljenost bolezni in ne nujno bolezni, zato ni vedno zanesljiv znak. Samega povzročitelja v telesu zelo težko dokažemo, saj se »skrije« v težko dostopne dele, predvsem v sklepe, srčno mišico …, ter tam vztraja vse življenje in občasno povzroča različne klinične znake. Zaradi težavnosti diagnosticiranja borelioze se najpogosteje uporablja diagnostično zdravljenje z antibiotiki.

Za prenos bolezni je običajno potrebno, da se klop hrani na psu več kot 24 ur. Proti boreliozi je za pse na voljo tudi cepljenje.

Anaplazmoza (znana tudi kot granulocitna erlihioza)

 

Anaplasma phagocytophilum povzroča granulocitno anaplazmozo pri psih. Povzročitelj napada nevtrofilce. Prenaša ga klop Ixodes ricinus, ki prenaša tudi borelije, in sočasne okužbe klopa z obema bakterijama niso prav nič neobičajnega. Najkrajši čas hranjenja klopa, ki je potreben za okužbo, je 36 do 48 ur.

Teden ali dva po okužbi se pojavijo klinični znaki, ki so lahko zelo različni in podobni znakom drugih bolezni, predvsem borelioze, pa tudi monocitne erlihioze.Teden ali dva po okužbi se pojavijo klinični znaki, ki so lahko zelo različni in podobni znakom drugih bolezni, predvsem borelioze, pa tudi monocitne erlihioze. Bolezen lahko poteka zelo akutno, lahko pa skoraj brez znakov. Psi so otožni, oslabeli, imajo povišano telesno temperaturo ter so neješči, se ne gibljejo radi, imajo kratko sapo in šepajo. Lahko so povečane bezgavke, vranica in jetra. Včasih se pojavijo tudi epileptični napadi, lahko bruhajo, imajo drisko ali znake obolenja dihal. Če se pes v tej fazi bolezni ne znebi povzročitelja, se lahko v naslednji pojavijo hujšanje, povišana temperatura, nevrološki znaki in krvavitve.

Veterinarji ugotovijo zmanjšano število trombocitov, manjše ali pa povečano število limfocitov, psi so običajno tudi anemični. Če so psi hkrati okuženi z boreliozo in anaplazmozo, je bolezen lahko resnejša.

Bolezen zdravimo, če je pes serološko pozitiven (če so prisotna protitelesa) in ima tudi klinične znake. Pes najpogosteje dobiva antibiotike mesec dni.

Ker je za prenos bolezni iz okuženega psa potrebno približno 36 ur, je pomembno, da pred tem časom po pritrditvi klopa na psa le-tega odstranimo oziroma nanj delujemo s sredstvom proti klopom.

Tudi ljudje lahko od klopov dobimo granulocitno anaplazmozo. V Sloveniji je vsako leto okoli 50 primerov bolezni pri ljudeh. Najpogostejši znaki bolezni so mrzlica, glavobol, bolečine v mišicah, slabost, neješčnost, hujšanje, kašelj, bolečine v trebuhu in driska.

Babezioza je posledica okužbe s praživalmi iz rodu Babesia. To so krvni paraziti, ki napadajo eritrocite in povzročajo njihov razpad.Babezioza

Babezioza je posledica okužbe s praživalmi iz rodu Babesia. To so krvni paraziti, ki napadajo eritrocite in povzročajo njihov razpad. Prenašajo jo klopi iz vrst Rhipicephalus sanguineus in Dermacentor reticulatus. Pred nekaj leti je bila to v Sloveniji precej neznana bolezen, v zadnjih letih pa opažamo večje pojavljanje klopov iz vrst, ki jo prenašajo (in večjo stopnjo okuženosti klopov), kot tudi porast primerov babezioze pri psih. Včasih so klopi sočasno okuženi z babeziozo in monocitno erlihiozo.

Po približno desetih dneh od okužbe postanejo psi otožni, brez apetita, imajo povišano telesno temperaturo, blede sluznice, povečane bezgavke in izrazito temno obarvan urin. Veterinar s krvnimi preiskavami ugotovi anemijo (razpad rdečih krvničk), prisotnost razgradnih produktov hemoglobina ter manjše število trombocitov. Bolezen lahko preide v kronično obliko, ki se pojavlja vedno znova, predvsem v stresnih situacijah. Včasih je bolezen zelo huda in se pojavijo tudi zapleti, kot so zlatenica, motnje v strjevanju krvi, težave z jetri, akutna odpoved ledvic, živčne motnje, vnetje trebušne slinavke, padec krvnega sladkorja in težave z dihanjem.

Diagnoza temelji na prisotnosti povzročitelja v eritrocitih (v nekaterih primerih, predvsem kroničnih, babezij ne najdemo v krvi, čeprav je žival bolna) in s prisotnostjo protiteles. Serološka preiskava ni vedno zanesljiva. Veterinarji za zdravljenje babezioze uporabljajo posebna zdravila proti praživalim. Težje oblike bolezni imajo lahko zelo slabo prognozo, včasih se za psa konča tudi s smrtnim izidom.

Za okužbo psa z babezijami se mora klop običajno hraniti nekoliko dlje, od 2 do 3 dni. Proti babeziozi je možno cepljenje.

Zaščita pred klopi = zaščita pred boleznimi, ki jih prenašajoi

Za prenos bolezni na psa je dovolj že en klop, ki ima priložnost, da pride na psa, se pritrdi in ostane dovolj dolgo, da prenese povzročitelja bolezni. Ker se vse s klopi prenosljive bolezni prenesejo na psa šele po določenem času (ki je potreben za aktivacijo povzročiteljev in prehod v slino klopa), je pomembno, da klopa s psa čim prej odstranimo.

Psa lahko najbolje zaščitimo s pravilno izbiro zdravila proti klopom, ki ga redno uporabljamo. Popolna zaščita je mogoča, če zdravilo klopu prepreči, da bi se na psa prisesal – torej, da povsem odpravimo možnost prenosa bolezni. Zato mora sredstvo, ki ga uporabimo proti klopom, delovati zelo hitro in klopa ubiti, preden se uspe pritrditi v kožo. Zgolj repelentno delovanje (torej odganjanje klopov) ni dovolj, saj klopi tako še vedno ostajajo v okolju in ogrožajo človeka ali druge domače živali ali pa po tem, ko repelent izzveni, pridejo na psa. Prav tako mora sredstvo povzročiti, da že prisotni klopi izvlečejo rilček in odpadejo s psa. Tako delovanje, odstranjevanje obstoječih klopov in preprečevanje novim klopom, da se pritrdijo na psa, imenujemo ekspelentno delovanje.

Najnovejša sredstva za zaščito pred klopi ponujajo nove možnosti zaščite proti klopom in s klopi prenosljivimi boleznimi, saj z novo formulo učinkovin omogočajo prav to – hitro delovanje na klope (že dve uri po nanosu zdravila), vse klope ubijejo v manj kot 24 urah in novim klopom preprečujejo, da se pritrdijo na psa. Prav tako novega klopa učinkovito ubijejo. Tako je na trgu prvo zdravilo, ki je registrirano za zaščito pred boleznimi, ki jih prenašajo klopi: anaplazmozi, boreliozi, babeziozi in erlihiozi. Obenem pa omogoča tudi, da neprijetnih klopov nič več ne vidimo na psu ter učinkovito ščiti pred bolhami in razvojnimi oblikami bolh.

Maja Stopar, dr. vet. med.

Objavljeno v peti številki revije Kužek