Kemična in mehanična komunikacija psa s človekom

Poznavanje komunikacije psa nam olajša in polepša življenje z našim psom. Pomaga nam premagati težave, na katere naletimo ob šolanju in vzgoji. Je pozitivna dobrina, ki se jo lahko nauči vsak človek in s katero bomo nedvomno vedno želeli imeti psa ob sebi v svojem življenju. Za konec pa si poglejmo še kemično in mehanično komunikacijo psov.

Kemična komunikacija

Splošno je znano, da pes spušča svoje kemične informacijske curke tudi zato, da bi prekril vonj psov, ki so vdrli na njegovo ozemlje. Pes dvigne nogo čim višje, da bi bila informacija na drevesu visoko, kar kaže na pasjo velikost, moč in grožnjo drugim psom. Pes s smrdečim izločkom lojnic (analne žleze) v obzadnjičnih mešičkih kaže na svojo individualnost; dodaja pa ga tudi s svojim iztrebkom in tako še dodatno označi svoje ozemlje ali pa vsaj svoje »stranišče« v kotu dvorišča. Ko zakopava tla z zadnjima tacama, pušča vonj, ki ga izločajo žleze znojnice na zadnjih šapah. Včasih pa se še nadišavi z valjanjem po smrdeči travi, ki je prelita z gnojnico svinjskega gnoja ali pokrita s ptičjimi iztrebki; tako še poudari svoj vonj in moč (Vreg, 1993).

Psi vseh pasem med vsakim sprehodom namenjajo največji del svoje pozornosti branju kemičnih znakov, ki so jih mnogi drugi samci, dvigujoč svoje noge, zapustili na najrazličnejših krajih in prostorih na njihovem domačem področju. Enako radovedno in zbrano ovohavajo vsako drevo, hišni vogal ali podstavek obcestne svetilke. Potem, ko pozorno preberejo sporočilo drugih psov, še sami dvignejo nogo in dodajo svoje znamenje, ki z močnim vonjem prekrije vsa prejšnja (Morris, 1990).

Prve dni po rojstvu se psi orientirajo skoraj izključno po vonju in tipu. K materi jih vleče njena toplota, vendar pa morajo slepi novo skoteni mladički vendarle uporabljati tudi voh, zato da lahko poiščejo njene seske. V nekaj dneh se naučijo razlikovati vonj svoje mamice od drugih vonjav. Če jih osamite v sobi, se bodo pomirili, brž ko odprete vrata njihovi mamici, pa čeprav je povsem tiho in je ne morejo videti. Vonj po njej je vonj po varnosti in tolažbi (Coren, 2001).

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Mateja Čurč

Objavljeno v šestnajsti številki revije Kužek