V zadnjem času je veliko govora o problematiki napadov zveri na pašne živali in povzročanju škode. Obstaja več načinov, kako zavarovati pašne živali pred zvermi: nočno zapiranje živali v hlev ali stajo, visoke elektromreže, elektroograje, varovanje s pastirji in pastirskimi psi. Najbolj učinkovita je kombinacija več različnih načinov, na primer elektromreže in pastirskih psov. Preprečevanje nastanka škode je dolgoročna rešitev, medtem ko je odstrel le kratkoročno zmanjšanje številčnosti plenilcev v okolju. V tokratnem članku bomo podrobneje predstavili značilnosti in delo s pastirskimi psi.
[members_only]
VZREJA PASTIRSKIH PSOV
Začetek vzgajanja pastirskih psov kot pomoč pri varovanju pašnih živali sega približno 4000 let nazaj v čas nomadskega načina življenja. Od takrat naprej je potekala zavestna selekcija pri vzreji psov. Po eni strani so vzrejali ovčarske pse, ki so pomagali pri vodenju črede, zavračali ubežne živali, zganjali čredo skupaj in imeli močno razvit plenilski nagon. Po drugi strani pa so vzrejali tudi pastirske pse, ki so pomagali pri varovanju črede pred plenilci in imeli močno razvit zaščitniški nagon.
V Sloveniji imamo dobre vzreditelje pastirskih psov, ki skrbijo tudi za ohranjanje slovenske avtohtone pastirske pasme psa – kraškega ovčarja oziroma kraševca. Združili so se s sodelovanjem pri projektu Life Dinalp Bear.
Pasme pastirskih psov v Sloveniji so tornjak, šarplaninec, kraški ovčar, kavkaški ovčar, kuvaš, pirenejsko pastirski pes in maremsko abruški pastirski pes. V tujini se pojavljajo še druge pasme, na primer romunski pastirski pes, pomorjanski čuvaj, podhalanski ovčar, pirenejski in tibetanski mastif, portugalski ovčarski pes, srednjeazijski ovčar, kangal in mnogi drugi.
ZNAČILNOSTI
Osnovne lastnosti uspešnega pastirskega psa so zaupanje, pozornost in zaščitništvo. Članom črede se podreja z uleganjem na hrbet, lizanjem okoli gobca, iskanjem njihove bližine in ovohavanjem. Nikoli ne zapušča črede – spremlja jo na pašniku in v hlevu. Z lajanjem opozarja na nevarnost, z označevanjem teritorija pa odvrača zveri od pašnika.
Pastirski psi imajo dobro razvite miselne sposobnosti – čuječnost, pomnjenje, komunikacija znotraj tropa. Po karakterju so trmasti, samozavestni in umirjeni. Značilna je tudi njihova zunanjost – so visoki, čokati, imajo močan gobec, veliko glavo, povešene uhlje in gosto dlako. Imajo prirojen nagon – zaščitniški in krdelni nagon sta dobro izražena, plenilski pa slabo.
NALOGE
Glavna naloga pastirskih psov je varovanje črede pred plenilci. S tem je povezano preprečevanje oziroma zmanjšanje izgub v čredi. Navezani so na svojo čredo in jo vedno spremljajo. Ves čas so pozorni na dogajanje v okolici. Do svoje črede in teritorija so zaščitniški. Podnevi so manj aktivni, a še vedno imajo čredo in okolico pod nadzorom – temu pravimo prikrita čuječnost. Najbolj so aktivni v mraku, ko je nevarnost za čredo največja.
Za učinkovito varovanje črede so priporočljivi najmanj 3 pastirski psi, ki delujejo kot krdelo, si med seboj pomagajo in krepijo samozavest. Oblikovanje skupine pastirskih psov naj bi potekalo postopoma, z dodajanjem mlajšega psa v čredo z odraslim psom. Tako dosežemo, da se mlajši pes igra z odraslim psom, ne s čredo, prav tako pa se od odraslega psa nauči učinkovitega varovanja črede.
VZGOJA
Pri izbiri mladiča je pomembno, da ima preverjen rodovnik in prihaja iz delovne linije (to pomeni, da so že starši varovali čredo pašnih živali). Mladiča zgodaj vključimo v čredo (pri 8-9 tednih starosti), da se nanjo naveže. Omejiti je treba stike z ljudmi, da se ne bi navezal nanje. Osnovno socializacijo (družinski člani, veterinar, domače živali) vedno opravljamo na pašniku ali v hlevu ob čredi. Najbolj primeren čas za vključitev psa v čredo je pozimi, saj je psa lažje nadzorovati, ko je skupaj s čredo v hlevu. Priporočljivo je tudi dodajanje mladiča v čredo z odraslim psom.
S psom obhodimo meje pašnika, da spozna hojo ob povodcu in svoj teritorij, ki je ograjen z elektroograjo. Naučimo ga osnov poslušnosti: odpoklic, navajenost na naš dotik in povelje »Ne!« za prekinitev neželenega vedenja.
Pomembna je dosledna vzgoja predvsem prvi 2 leti. Potrebno je redno spremljanje in opazovanje psa neposredno in na skrivaj, da lahko hitro odreagiramo v primeru nevšečnosti in tako odpravljamo neželeno vedenje. Naš odziv na neželeno vedenje psa mora biti pravočasen, učinkovit in dosleden.
Med neželena vedenja spadajo pretirana igrivost (preganjanje živali po pašniku), grizenje živali in uhajanje psa s pašnika. Za vsa ta vedenja obstajajo rešitve: mlademu psu na pašnik dodamo nekaj varnih igrač in mu občasno omogočimo igro z drugim psom. Nikakor ga ne privežemo, saj tako ne bo mogel uspešno opravljati svoje naloge. Če opazimo, da pes grize živali, se hitro in odločno odzovemo. Da preprečimo uhajanje psa s pašnika, mora biti območje ograjeno z elektroograjo.
PREHRANA
Pastirski psi so pri prehranjevanju skromni, saj ne pojedo velike količine hrane. Ne glede na to ali jedo surovo meso ali brikete, mora obrok imeti zadostno količino hranilnih snovi v pravilnem razmerju. Hrana mora biti neslana. Občasno lahko dobijo kosti (surove, mesnate in primerno velike, na primer repi mladih živali ali perutninski vratovi). Neprimerne so gole, nosilne kosti, ker povzročajo zaprtje in lahko poškodujejo zobovje psa. Hranjenje naj poteka na pašniku ali v hlevu, kjer je čreda. Vedno morajo imeti na voljo dovolj sveže pitne vode.
ZDRAVJE
Pastirski pes mora imeti za uspešno opravljanje svojih nalog v delovnem okolju zagotovljeno vodo, hrano, senco, zavetje in ustrezno veterinarsko oskrbo. Redno mora biti cepljen proti steklini, priporočljivo je tudi cepljenje proti kužnim boleznim. Pomembna je redna zaščita pred notranjimi in zunanjimi zajedavci. V primeru opaženih sprememb v obnašanju (apatičnost, zmanjšan apetit, spremembe v pitju vode,…) ali ob poškodbah je potrebno zagotoviti primerno veterinarsko oskrbo.
Kastracija samcev in sterilizacija samic ne vplivata na delovne sposobnosti psa in ne zmanjšata učinkovitosti pri varovanju črede. Imata pozitiven učinek, saj ne prihaja do neželenega parjenja z drugimi psi, samci so bolj umirjeni, samice pa so lahko ves čas ob čredi (če jih ne steriliziramo, jih moramo v času gonitve umakniti stran od črede).
Strošek za rejca predstavljajo nakup psa, hrana, cepljenje in veterinarska oskrba. Strošek se po drugi strani povrne, saj je manj izgub in poškodb v čredi, prav tako so živali bolj umirjene, kar se pozitivno pozna pri njihovi mlečnosti in prirastku.
ZAKONODAJA
Pastirski psi so po zakonu v Sloveniji obravnavani kot hišne živali, ne kot delovni psi – slednje bi bilo bolj smiselno zaradi specifičnosti in pomembnosti njihove uporabe. Problem predstavljajo predvsem odškodninske tožbe v primeru, da pastirski pes povzroči škodo na premoženju ali poškodbo na ljudeh ali tujih živali. Če bi pastirske pse obravnavali kot delovne pse, bi se položaj lastnikov pastirskih psov izboljšal.
Vhodi na pašnike morajo biti opremljeni z opozorilnimi tablami, da čredo varujejo pastirski psi, zraven pa morajo biti navedeni še ime, naslov in telefonska številka lastnika psa.
Na območjih velikih zveri (rjavi medved, volk, evrazijski ris) je rejec upravičen do sofinanciranja s strani države pri varovanju črede (nočne ograde, nakup pastirskega psa, varovanje s pastirjem).
PREDNOSTI
Prednosti pastirskih psov so varovanje pašnih živali pred zvermi, zmanjšanje izgub v čredi, odvračanje plenilcev z območja pašnika in manj je dela s čredo. Če je vzgoja v prvih 2 letih dosledna, je z odraslim psom malo dela. Pastirski psi torej predstavljajo zanesljivo dolgoročno naložbo.
POMANJKLJIVOSTI
Prvi dve leti je veliko dela z vzgojo psa, obstaja tudi tveganje, da se pes ne bo razvil v učinkovitega varuha črede (to je odvisno od osebnosti, podedovanih lastnosti in izkušenj). Varovanje s pastirskimi psi na odmaknjenih območjih ali kjer je veliko pohodnikov, je težje izvedljivo. V primeru, da čredo varuje krdelo več psov, predstavlja to velik finančni zalogaj za rejca.
100 % zagotovila, da zveri ne bodo napadale pašnih živali, ni. Res pa je, da lahko možnost napadov zmanjšamo z različnimi načini – mednje spadajo tudi pastirski psi. Ob tem je treba poudariti, da je za vzgojo (pastirskega) psa potrebna predanost in volja do dela s psom.
[/members_only]
Eva Vrčkovnik
