Med psi lahko ločimo tiste, ki veselo pristopijo tudi k neznancu, samo, da bi dobili “čohanje”. In potem so tu psi, ki se umikajo, renčijo in si ne želijo naših dotikov. V nadaljevanju je zbranih nekaj informacij, kako psi doživljajo in občutijo naše dotike. Tudi psi imajo čutilo za tip oz. občutek. Ta je poleg voha in okusa, med čutili, ki so razvita že ob rojstvu.
Čutilo za tip, občutek
Ko se sprašujemo, kako psi občutijo dotike, seveda težko dobimo 100% pravilen odgovor. Psi nam ne znajo povedati, kaj in kako čutijo, lahko pa postavimo hipoteze na podlagi znanstvenih raziskav.
Če pozorno pogledamo pasjo glavo bomo videli, da imajo psi trše dlake, podobne brkom, ne samo ob smrčku, ampak tudi nad očesi, pod in ob čeljusti. Te dlake so občutljive na dotik, občutijo lahko tudi veter.
Pri nekaterih psih se aktivira avtomatski obrambni refleks, ko vidijo, da se roka steguje proti njihovi glavi. To se lahko zgodi zaradi občutljivih dlak nad očmi, neprijetnih izkušnjah z ljudmi ali pa le, ker se počutijo ogroženo. Psi imajo 5 kategorij receptorjev na koži, s katerimi ločijo tipe dotika: bolečina, premikanje telesa in pozicija, temperatura, pritisk in kemična stimulacija. Najbolj občutljivo področje na pasjem telesu je vzdolž hrbtenice in na začetku repa.
Zgodnje izkušnje
Pomembno je, da pes zelo zgodaj, kot mladiček, dobi izkušnje z dotiki s strani ljudi. Seveda pa morajo biti ti dotiki prijetni in nežni. To mladičku omogoča socializacijo in samozavest ter občutek udobnosti, ko ga božamo. Če mladiček ne dobi pravih izkušenj ali pa izkušenj sploh ne dobi, ga bo, ko bo starejši, strah dotikov, ljudem ne bo zaupal, bo renčal, se izmikal dotikom in podobno.
Kaj pa, ko pes ne želi, da se ne dotikamo določenih delov telesa?
Nekateri psi ne želijo dotikov npr. na ušesih, tačkah, glavi. Ali je prav, da se jih vseeno dotikamo ali ne? Priporočeno je, da psu pomagamo, da ga dotiki ne bodo več tako motili in bo lažje preživel čas tudi pri veterinarju. Kako to naredimo? Psa se dotaknemo blizu oz. na meji z območjem, kjer ne mara dotikov in mu damo priboljšek. Tako počasi nadaljujemo ter pustimo, da se tudi pes dotakne nas in mu takrat prav tako ponudimo priboljšek. Dotike ponavljamo dokler je psu prijetno.
Še vedno pa ima naš kuža pravico, da kdaj noče naših dotikov in takrat lahko zarenči ali se umakne. Mi moramo te znake prepoznati in razumeti ter občutke psa spoštovati.
Doživljanje naših dotikov
Naše dotike pa lahko psi dojemajo drugače, kot mi želimo. Če želimo našemu kužku pokazati kako radi ga imamo, ga seveda kdaj pa kdaj tudi objamemo. A nekateri kužki to lahko občutijo kot past, v kateri se ne morejo premikati. Ker jim je pretesno bodo želeli zlesti iz objema, zato moramo opazovati reakcije psov in reagirati v skladu z njimi.
Za izkazovanje naše ljubezni do kosmatinca moramo izbrati ustrezen način, ki bo prijeten tako nam kot tudi našemu kosmatincu. Pes nam vedno pokaže kdaj si želi naših dotikov, npr. ko se obrne na hrbet in želi, da ga božamo po trebuhu. Takrat se počuti srečnega. Kosmatinec bo vesel tudi masaže.
Eva Tomažin
VIRI:
www.animalwellnessmagazine.com
