Kako prepoznati simptome poškodbe križnih vezi in ukrepati?

Poškodbe križnih vezi spadajo med najpogostejše poškodbe gibalnega aparata psi psih. Križne vezi potekajo znotraj kolenskega sklepa in skupaj z drugimi vezmi ter obsklepnimi strukturami omogočajo stabilizacijo kolena. Pri zdravih psih lahko pride do poškodbe križnih vezi nenadoma, kot posledica napačnega giba, in s tem preobremenitve zdrave vezi ali pa križna vez slabi postopno, kot posledica nekaterih drugih bolezni, ki vplivajo na kvaliteto vezivnega tkiva (npr. klopne bolezni, Cushing …). Križna vez, ki izgublja svojo naravno čvrstost, je bolj nagnjena k poškodbam že ob normalnih fizioloških obremenitvah. Najpogosteje se natrga ali pretrga sprednja križna vez, redkeje zadnja. Po poškodbi križne vezi koleno mehansko ni več stabilno, zato psi pri hoji šepajo, zaradi bolečine pa nogo tudi razbremenjujejo. V večini primerov je nujno potreben operativni poseg.

Preobremenitev križne vezi se zgodi, ko je zadnja noga čvrsto postavljena na tla, koleno se prekomerno iztegne in hkrati obrne močno navznoter, ko skuša pes spremeniti smer gibanja. Te hitre in nenadne spremembe smeri zelo obremenijo prednjo križno vez, ki se lahko delno natrga (čez čas tudi popolnoma) ali pa se takoj pretrga v celoti.

Znaki poškodbe križne vezi

Psi navadno po nenadnem gibu, zdrsu, skoku, živahni igri zacvilijo ter poškodovano nogo dvignejo v zrak. Če je križna vez le natrgana, se šepanje lahko hitro umiri in pojavlja samo občasno, skozi obdobje več tednov ali mesecev, dokler ne pride do popolnega raztrganja križne vezi. Takrat pa postanejo znaki poškodbe očitnejši, opazna je oteklina kolena, šepanje pa stalno prisotno, kljub protibolečinski terapiji, saj je koleno mehansko nestabilno. Uporaba noge z nestabilnim sklepom postopno vodi v nadaljnje poškodbe notranjih struktur kolena in degenerativne spremembe znotraj samega sklepa, ki se pokažejo že po treh tednih hoje z nestabilnim kolenom in samo napredujejo. Včasih se sliši tudi pokanje, kar nakazuje na poškodbo meniskusa.

Psi s pretrgano križno vezjo med hojo stalno šepajo, med stojo nogo očitno razbremenjujejo, usedajo se težko, večinoma na stran zdrave noge, prizadeta noga pa je bolj iztegnjena in postavljena vstran, vstanejo težje in se pri tem od prizadete noge manj odrivajo, večino teže prenašajo na nepoškodovano nogo (ali tisto, ki je v boljšem stanju, če sta poškodovani obe). V primeru, da skrbnik odlaša z obiskom pri veterinarju, se lahko skozi tedne najhujši znaki sicer umirijo in psi kažejo manj težav, šepanje je lahko manj opazno. Čez nekaj tednov ali celo mesecev pa začne skrbnik postopno opažati, da koleno postaja vedno bolj zadebeljeno, kar nakazuje na razvoj kroničnega artritisa, kajti telo skuša stabilizirati nestabilen sklep. Tako pride do vidno zmanjšane gibljivosti kolena, do še težjega vstajanja in sedanja, hujšega razvoja bolečin, lahko tudi v hrbtu in prednjem delu telesa, atrofija mišične mase noge, ki jo pes razbremenjuje, pa postaja vedno očitnejša.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Kristina Porenta
Sekcija za fizioterapijo živali
Združenje fizioterapevtov Slovenije