Ljudje se v zadnjih letih trudimo jesti čim bolj zdravo. Zavedamo se, da je napačen način prehranjevanja pogosto krivec za slabo počutje, utrujenost in številne bolezni. Enako pa seveda velja tudi za naše hišne ljubljenčke. Prebava in njena učinkovitost sta zelo tesno povezani s stanjem imunskega sistema. Zato je pomembno, da za dobro in zdravo prebavo našega kužka kar najboljše poskrbimo!
Veliko je govora o prebiotikih in probiotikih v prehrani. Nekateri morda sploh ne vemo, da sta to dva različna pojma in kaj pomenita ter kakšna je funkcija prebiotikov in probiotikov v naših, pa tudi pasjih prebavilih. Zato bomo v tem članku nekoliko pobližje spoznali probiotike in prebiotike, načine, kako jih vključiti v pasjo prehrano, ter kakšne so njihove funkcije!
Probiotiki so bakterije, ki živijo v našem črevesju in nam pomagajo pri prebavi. Vendar, ali niso bakterije slabe in se jih po navadi želimo kar najhitreje znebiti? Probiotiki so tako imenovane »dobre bakterije«, ki jih v prebavni sistem dobimo s prehrano in naselijo naše črevesje in tako zavzamejo življenjski prostor slabim bakterijam, kot so na primer E. coli in podobne. Prav tako probiotične bakterije pomagajo ohranjati sluzno bariero črevesja in izboljšujejo obnavljanje celic. Psu pomagajo izboljšati prebavo pri menjavi hrane, pri razdraženem želodčku ali v stresnih situacijah, kot so potovanje ali težji fizični napori. Dodajanje probiotikov je izjemno koristno tudi v času, ko mora pes jemati antibiotike, saj tako v telo vnašamo koristne bakterije in tako po koncu antibiotične terapije preprečujemo razrast škodljivih.
[members_only]
Probiotike dobimo s prehrano; s televizije in revij so nam znani številni oglasi za probiotične jogurte, ki nam zagotavljajo vir dobrih bakterij in z njimi izboljšano prebavo. Pri psih pa se je najboljše karseda izogibati mlečnim izdelkom, saj jih večinoma ne prebavljajo najboljše, tako pa je potrebno vnos probiotikov zagotoviti z drugimi živili. Med njimi so na primer vodni kefir, ki ga lahko naredimo kar sami s pomočjo kefirnih zrn, ki fermentirajo sladkano vodo. Dober vir probiotikov so tudi mikroalge – oceanska superhrana, kot so spirulina, chlorella in modrozelene alge. Te najdemo v praškasti obliki ali kapsulah kot prehranski dodatek ali pa jih nekatere vrste pasje hrane že vsebujejo. Še en dober vir probiotikov je fermentirana zelenjava, kot je kislo zelje (paziti moramo le, da ne vsebuje alkohola!). To lahko v majhnih količinah vsakodnevno dodajamo k pasji hrani – za vsakih 10 kg telesne teže psa lahko dodamo od eno do dve čajni žlički kislega zelja.
Prebiotiki, na drugi strani, pa niso živi organizmi, ampak hrana, ki se v želodcu ne prebavi in potuje v debelo črevo, kjer fermentira in se pretvori v maščobne kisline, ki služijo kot hranilo črevesni mikroflori. Tako spodbujajo rast in delovanje koristnih bakterij, zato je tudi najbolj učinkovito hkratno dodajanje probiotikov in prebiotikov v pasjo prehrano. Med prebiotike se uvrščajo na primer pesina pulpa, česen in regrat. V briketirani pasji hrani pogosto najdemo oznako prebiotik FOS(fruktooligosaharid) in MOS (mananoligosaharid). Oba sta koristna pri promociji rasti koristnih bakterij in izboljšanju črpanja hranil.
Pri pasji hrani moramo biti zelo pozorni na sestavine, bodisi ko kupujemo brikete, hranimo s surovo hrano ali pa psu sami kuhamo. Dobra hrana, poleg zadostne količine dobrega mesa, nekaj malega ogljikovih hidratov ter vitaminov in mineralov, vsebuje tudi manjšo količino probiotikov in prebiotikov, ki skrbijo za dobro prebavo, imunski sistem in splošno zdravje našega ljubljenčka. Če opazimo, da ima pes težave s prebavo ob jemanju antibiotikov ali splošnem slabem počutju, pa je priporočljivo povečano dodajanje probiotikov k prehrani. Dobimo jih v bolje založenih trgovinah z opremo za male živali, pri veterinarju ali pa jih v obliki svežih živil ali vodnega kefirja dodamo kar sami. Koristne bakterije pa bodo najbolj učinkovito delovale z dodatkom prebiotikov. To znanje nam bo koristilo pri izboljšanju pasje prebave, enaki principi pa veljajo tudi v naši prehrani.
[/members_only]Andreja Fegeš
Objavljeno v osemindvajseti številki revije Kužek