Če vaš pes kaže znake nekoliko razdraženega želodca in ne morete priti do veterinarja, mu lahko skušate pomagati tudi doma. Morda obisk ambulante navsezadnje ne bo potreben. Če se boste držali navodil, mu boste morda lahko olajšali neprijetno počutje, včasih pa je obisk veterinarja v takih primerih vseeno na mestu.
Simptomi
Navadno se bo razdražen želodec pri psu kazal z naslednjimi znaki:
Bruhanje, driska, slinjenje, povečana želja po pasenju trave ali lizanju preprog in tal, izguba apetita, vetrovi, zvoki kruljenja po trebuhu
Določite, ali je vaš pes primeren za zdravljenje z domačimi zdravili
Nekaterim psom ta sredstva morda ne bodo ustrezala. Prav tako je lahko razdražen želodec znak česa resnejšega, zato, če je pes letargičen, ima povišano temperaturo ali se ne obnaša kot običajno, obiščite veterinarja! Mogoče je, da gre za parvovirozo, zaporo črevesja, vnetje trebušne slinavke ali gastroenteritis.
Za kakšne primere pa so ta zdravila dobra? Pomagajo lahko psu, ki:
Ima težave zaradi nenadnega prehoda na drugačno prehrano (nova hrana mora biti vedno uvedena postopoma!)
Je nedavno pojedel »kaj napačnega«, npr. brskal po košu za smeti. Razen, če je pojedel kaj zelo mastnega (kar lahko povzroči vnetje treb. slinavke), strupene snovi ali kosti, ki lahko povzročijo zaporo črevesja.
Ne skušajte si pomagati z domačo lekarno v primeru, če:
– Je pes brezvoljen
– Nenehno bruha
– Ima pogosto drisko v curku
– Je iztrebek krvav
– Hitro postaja dehidriran
Ti domači recepti so le za blažje primere in včasih je bolje obiskati veterinarja, če se nam stanje zdi resno, ne preneha ali se slabša! Če se trebuh vašega psa zdi napet in napihnjen, se živčno prestopa, slini in se napenja, da bi bruhal, a ne more, nemudoma odhitite k najbližjemu veterinarju, saj so to tipični simptomi zasuka želodca, ki je življenjsko nevaren. Še posebno so k temu nagnjeni večji psi z globokim prsnim košem. Če pa ste presodili, da bi svojemu ljubljenčku lahko pomagali tudi doma, si preberite, kako se prepričate, da ni dehidriran.
Preverite izsušenost
Pri pogostem brihanju in driski je za psa najnevarnejša dehidracija oz. izušenost zaradi hutrega izgubljanja tekočine. Imejte v mislih, da manjši psi in mladiči dehidrirajo hitreje, kot večji psi. Kako lahko preverimo, če je naš pes dehidriran.
– Preverimo elastičnost kože: koža hitro izgublja vlago, zato lahko na podlagi stanja njene elastičnosti ugotovimo morebitno izsušenost. Kožo na hrbtu ali med lopaticama dvignemo z dvema prstoma kot šotor. Če se, ko jo izpustimo, takoj zravna nazaj, je še vse v redu, če pa gre to počasneje ali celo ostane dvignjena, pes nujno potrebuje vnos tekočine, pogosto s strani veterinarja, ki mu bo dal ustrezno infuzijo.
– -Preverimo dlesni: navadno so dlesni zdravega in nedehidriranega psa lososovo rožnate barve in prekrite s tanko plastjo sline. Podrgnite po dlesni: suhe ali lepljive dlesni soznak za preplah.
– Na dlesnih preverjamo tudi kapilarni pretok krvi. Ob dehidraciji je namreč pretok krvi zmanjšan in dlesni so dobro mesto, da to preverimo. AS konico prsta pritisnite na dlesni, da postane področje belo, nato prst odmaknite in štejte, v kolikšnem času bo dlesen spet pridobila barvo.
Povprečen čas za to je pri psih sekundo in pol. Če traja dlje od 2 sekund, pomeni, da pretok rvi ni povsem normalen.
Če vaš pes kaže takšne znake dehidracije, ga peljite k veterinarju!
Post
Če pri psu niste ugotovili dehidriranosti, lahko preidete na naslednji način zdravljenja, in sicer post. Pospravite vso hrano, ki jo ima na voljo in mu naslednjih 12 do 24 ur ne dajajte ničesar, niti priboljškov. Namen posta je, da se prebavni trakt lahko umiri in opomore, če je bil razdražen in vnet. Mnogi psi se bodo nagonsko zatekli k postu tako, da bodo zavračali hrano več ur po tem, ko so bljuvali oz. se počutili slabo. Vendar vašemu psu morda ni dovolj težko, da bi začel zavračati hrano, zato lahko sami ukrepate, da ne bo dodatno dražil svojega želodca s hrano. Nekajurni post psu ne bo škodil in je v tem primeru zdravilen. Mladiči in majhni psi se ne bi smeli postiti več kot 12 ur – običajno je dovolj čez noč. Če želite pri takih psih uvesti 12-urni post, mu lahko namažete nekaj sirupa po dlesnih, da mu ne bo padel krvni sladkor in bo obdržal normalno raven energije.
Če pes še vedno bruha po tem, ko ste mu že vzeli hrano in nima več česa izbruhati (zgolj peno, žolč, sluz, itd.), obiščite veterinarja!
Pogosto voda povzroči nadaljne draženje želodca, kar vodi v še več bruhanja in tako v resnici poslabša stanje dehidriranosti. Navadno se to zgodi, ko tak pes popije večjo količino vode naenkrat. Da to preprečite, mu lahko ponudite npr. eno kocko ledu za lizanje, lahko gre tudi za zmrznjeno izotonično pijačo. Če cca. 4 ure ni bruhal, mu lahko v posodo natočite manjšo količino vode. Ne pustite, da bi popil preveč naenkrat, dovolj je četrtina ali polovica skodelice na uro, odvisno od velikosti živali, razen, če vam veterinar naroči drugače.
Mladički in majhni psi dehidrirajo mnogo hitreje, zato bodite pri njih res previdni, kadar kažejo znake razdraženega želodca!
Če vaš pes lahko zadrži vodo v sebi, mu lahko ponudite mešanico vode in piščančje juhe (brez čebule in česna) ali jabolčnega soka v razmerju 1:1.
Začnite s pusto dieto
Po 12-24 urah posta lahko psu, če v tem času ni bruhal in lahkov sebi zadrži majhne količine vode, ponudimo pusto dieto. Taka hrana je lahko prebavljiva in jim ne bo obremenila želodca. Potrebovali boste riž in belo piščančje meso ali povsem pusto mleto govedino. Dieta je sestavljena iz 75% kuhanega belega riža in 25% nemastnih beljakovin (iz piščanca ali govedine), ki so pa prisotne bolj zato, da pes raje poje obrok. Če izberete piščanca, odtranite kožo in kosti, pri govedini pa pazite, da je maščoba obrezana in jo po huhanju še precedite. V hrano ne dodajajte nobenih začimb in olj ali drugih maščob. Mastna hrana v teh primerih lahko vodi do vnetja trebušne slinavke in ne bo dobro dela okrevajočim prebavilom.
Tako hrano ponudite psu v treh manjših obrokih na dan nekaj dni, dokler se ne počuti bolje. Kako se prepričati, če je pes že pripravljen na običajne obroke? To lahko preizkusite tako, da mu najprej date manjšo količino, npr. jušno žlivo. Če je ne izbruha in se počuti dobro, mu jo lahko čez 2 uri ponudite malce več. Če mu to ustreza, lahko obroki postopoma postajajo obilnejši in časovno redkejši.
Kaj, če pes puste diete ne mara?
Če sestavin zanjo nimate pri roki ali pa vaš pes te hrane ne mara, lahko poskusite s hrano za dojenčke na osnovi mesa brez čebule in česna. Taka hrana je nemastna in večina psov jo ima rada. Mislite tudi na to, da je pomanjkanjeapetita znak, da se pes ne počuti dobro, zato bi bilo morda vseeno dobro obiskati veterinarja, namesto, da ga silimo jesti.
Dodatne sestavine:
– kupček nemastnega jogurta ali skute (če vas pes prenaša mlečne izdelke) bo pomagala pomiriti prebavila, sploh, če je bila prisotna tudi driska
– Probiotiki lahko pomagaju pri spodbujanju rasti koristnih bakterij v črevesju
– Ena do tri žlice kuhane buče (odvisno od velikosti psa) prav tako lahko pomaga pri oblikovanju iztrebka
Opazovanje
Ko ste izločili dehidracijo, dali psa na post in mu pomagali z dieto, pozorno opazujte znake izboljšanja ali poslabšanja.
– Ne odlašajte z obiskom veterinarja, če je pes letargičen, le poležava oz. se ne obnaša kot običajno
– Med pusto dieto se prepričajte, da pes ne bruha in da iztrebki postajajo bolj oblikovani.
KAJ ČE SE RAZDRAŽENOST ŽELODCA NADALJUJE?
V tem primeru je zopet na mestu obisk veterinarja, saj gre lahko za resne zadeve, ki jih doma ne moremo zdraviti, npr. razni paraziti, parvoviroza, vnetje trebušne slinavke in še mnogo drugega, lahko so ogroženi tudi drugi organi, npr. jetra in ledvice.
Če gre vašemu psu dobro na pusti dieti, postopoma spet uvedite običajno hrano, vendar mora to potekati počasi, saj sicer lahko hitro pride do ponovne razdraženosti prebavil! To pomeni, da mu na začetku npr. 3 dni dajemo 75% dietne hrane in 25% običajne, nato, če to dobro prenese, naslednje tri dni hranimo v razmerju 1:1, šele nato v celoti preidemo na hrano, ki jo je sicer vajen.
Katja pavlič
