Kaj je BSL in kako vpliva na lastnike psov?

BSL – BREED SPECIFIC LEGISLATION  (zakonodaja za določene pasme psov)

BSL imenujejo tudi zakonodaja za diskriminacijo določenih pasem. To je zakon ali uredba, ki prepoveduje ali omejuje lastništvo psov določenih pasem, psov, za katere se domneva, da so določene pasme, mešancev določenih pasem in/ali psov za katere se domneva, da so mešanci določenih pasem. Najbolj drastična oblika takega zakona popolnoma prepoveduje lastništvo. Vendar pa BSL pomeni tudi zakone ali vladne regulative, ki odrejajo ločene zahteve ali omejitve; kot na primer: obvezna sterilizacija/kastracija, obvezen nagobčnik, krivdno zavarovanje, posebne licence za lastništvo in dodatne takse, obvezno mikročipiranje ali tetovaže, določena starost lastnika/sprehajalca, označbe na nepremičnini, zahteve glede namestitve in uporabe povodca, omejitve glede dostopa na določene javne površine (parki, šolska igrišča, ipd.), omejitev števila psov v gospodinjstvu, obvezno sporočanje spremembe lastništva ali selitve, zahteve glede šolanja, zahteva, da mora biti v arhivu mesta slika psa in lastnika. BSL v vseh svojih oblikah in verzijah pomeni uničenje veliko pasjih ljubljenčkov.

Tarča BSL je veliko različnih pasem psov. V Italiji so do preklica zakona l. 2009 regulirali 17 pasem. V ZDA so z zakonom prepovedali ali omejili lastništvo eni ali vsem sledečim pasmam: akita, »alapaha blue blood bulldogs«, aljaški malamut, »american bandogge«, ameriški bulldog, american staffordshire terrier, american pit bull terrier, belgijski malinois, bullmastiff, bull terrier, cane corso, chihuahua, chow chow, dalmatinec, doberman pinscher, dogo argentino, »fila brasileiro«, nemški ovčar, miniaturni bull terrier, napolitanski mastiff, »pit bull« (čeprav pitbul ni pasma), perro de presa canario, rotvajler, shar pei, siberian husky, staffordshire bull terrier, »tosa inu« in volčji hibridi. Te uredbe ciljajo tudi na mešance med eno ali več naštetih pasem.

BSL v Evropi

Poljska, Nemčija, Danska, Finska, Španija, Velika Britanija, Irska, Francija, Romunija, Norveška, Švica, Portugalska, Malta, Rusija, Ukrajina.

BSL v ZDA in Kanadi

ZDA: v 18 zveznih državah so sprejeli ukrepe proti BSL, v šestih zveznih državah razmišljajo o ukrepih proti BSL, v 27 zveznih državah je BSL še vedno v polni veljavi. V Kanadi je BSL v polni veljavi v dveh provincah, to sta Ontario in Manitoba.

Je taka zakonodaja učinkovita?

[members_only]

Namen take zakonodaje je preprečevanje oziroma zmanjšanje ugrizov psov. Do danes še ni bilo dokazano, da bi bila taka zakonodaja učinkovita, je pa veliko študij, ki dokazujejo, da je zgrešena in popolnoma neučinkovita. Po podrobni raziskavi smrti kot posledici pasjega ugriza se je CDC (Centre for Disease Control and Prevention – Center za nalezljive bolezni) opredelil strogo proti taki zakonodaji. Med drugim so navedli, da so podatki o ugrizih psov napačni, saj je težko identificirati pasme (ali gre za mešance ali rodovniške pse).

Kakšne so posledice BSL zakonodaje?

Posledice take zakonodaje so velike in zadevajo pse, njihove lastnike in širšo javnost.

• Prizadeti so psi. Da bi se lastniki psov izognili odkritju, psom omejijo gibanje, jih skrivajo, ne vodijo jih na sprehode, ne peljejo jih na obvezno cepljenje, ne nudijo jim veterinarske oskrbe. To ima lahko psihične in fizične posledice za psa.
• Prizadeti so lastniki psov. Odgovorni lastniki, ki imajo sicer prijazne, vzgojene in socializirane pse, se soočijo s prisilno selitvijo, pravnimi stroški in z možnostjo, da se morajo psu odpovedati.
• Prizadeta je širša javnost. BSL-zakoni so polni kompromisov in ne izboljšajo varnosti. Ker se finančna sredstva porabljajo samo za omejitev ali prepoved določene pasme psov, so na izgubi tista pravila, ki dejansko pripomorejo k večji varnosti: dovoljenja za pse, obvezen povodec, zakoni proti borbam psov, obvezna kastracija/sterilizacija … Lastniki prepovedanih pasem se izognejo cepljenju, kar lahko privede do epidemije stekline in drugih bolezni in še bolj ogrozi javnost.

Zakonodaja BSL ima še eno nepredvideno posledico, da spodbuja neodgovorno lastništvo psov. Ker so določene pasme prepovedane oziroma omejene, se tisti, ki izkoriščajo agresijo pri psih, obrnejo na druge pasme psov. Kriminalce od nekdaj privlačijo prepovedani psi. Prvi porast pitbulov med kriminalci je bil v 80. letih, ko je bil sprejet prvi tak zakon o nevarnih pasmah.

Kakšne so alternative?

Na agresijo pri psih vpliva več dejavnikov kot samo to, katere pasme so. Vplivajo tudi genetika psa, spol, zgodnje izkušnje, socializacija, vzgoja, kastracija/sterilizacija. Primerna bi bila zakonodaja, ki ne temelji samo na določenih pasmah psov, ampak zajema vse pse in njihove lastnike, vsebovala naj bi tudi: uveljavljanje dovoljenj za lastništvo psa, zagotovljene najugodnejše cene kastracije/sterilizacije, stopnjevanje kazni in možnosti za nevarne pse in lastnike, finančne kazni za lastnike, ki ne upoštevajo zakona o zaščiti živali, finančna in kazenska odgovornost lastnika za posledice škode, ki jo povzroči pes, prepoved priklenitve, verige, zaprtja psa, pasjih borb …

Kaj taka zakonodaja pomeni za Slovenijo?

V Sloveniji BSL ni v veljavi. Naša zakonodaja klasificira kot nevarne pse vse pse, ki imajo v centralnem registru psov zabeležen ugriz človeka ali druge živali. Posedovanje nevarnega psa je dovoljeno pod posebnimi pogoji. Skrbniki nevarnih psov morajo zagotoviti fizično varstvo psov. Poleg povodca, ki je obvezen za vse pse na javnem mestu, mora nevaren pes nositi tudi nagobčnik. Kadar ni na javnem mestu, mora biti zaprt v pesjaku ali objektu, če pa je spuščen, mora biti okoli tega prostora ograja, visoka vsaj 1,8 m, na vhodu pa mora biti opozorilni znak. Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki so mlajše od 16 let. Če nevaren pes ponovno ugrizne človeka, pri tem pa ne povzroči posebno hude telesne poškodbe ali smrti, uradni veterinar za tega psa odredi obvezno šolanje, lastnika pa kaznuje z višjo globo.

BSL-zakonodaja najbolj vpliva na nas predvsem, ko se odločimo za potovanje ali selitev s psom v države, kjer je taka zakonodaja v veljavi. Pred načrtovano potjo se je dobro pozanimati tudi o tem, saj nekatere države prepovedujejo tudi tranzit nevarnih pasem, druge pa imajo v veljavi zgolj določene omejitve pri lastništvu takega psa.

Upamo, da v Sloveniji nikoli ne bo v veljavi taka zakonodaja, ki bi prepovedala ali omejila lastništvo določenih pasem psov.

[/members_only]

Urška Karlin, Zavod Pit

Objavljeno v enaintrideseti številki revije Kužek