Junior Handling

Tekmovanje, ki ga najdemo skoraj na vseh razstavah psov (v Sloveniji in tujini). Gre za tekmovanje, kjer sodnik ne ocenjuje psa v pasmi in tipu, vendar ocenjuje otroka/tekmovalca, kako zna pravilno predstaviti psa pred njim. Velik del ocene je tudi odnos vodnika in psa, ki v nobenem primeru ne sme biti grob. Ker je danes izjemnega pomena sama predstavitev psa pred sodnikom, se vedno več otrok odloča za to tekmovanje, saj si tako pridobijo izkušnje, ki jim kasneje pridejo še kako prav pri razstavljanju.

Tovrstna tekmovanja segajo že daleč v zgodovino slovenskih razstav. Danes skoraj ni več razstave, kjer ne bi bilo tekmovanja, imenovanega Junior Handling, oziroma v našem prevodu Otrok in pes. Pri tekmovanju so otroci razdeljeni v dve starostni skupini. Otroci med 9 in 12 let ter med 13 in 17 let. Otroci in odrasli, ki so starejši od 18 let, pa lahko po novem v Sloveniji tekmujejo v tako imenovanem Senior Handling, ustreznega prevoda v slovenščino pa za zdaj še ni. Zanj veljajo enaka pravila kot za otroke, le da tu tekmujejo odrasli.

Za tekmovanje si vsak tekmovalec izbere psa po lastni želji (pes mora biti rodovniški in ustrezati predpisanim pasemskim standardom).

[members_only]

Glavno in zlato pravilo tekmovanja je, da pes stoji vedno med sodnikom in razstavljavcem. Če se sodnik premakne, se mora premakniti tudi tekmovalec, saj mora imeti sodnik neoviran pogled na predstavljenega psa. Sodniki to najlaže preverijo tako, da se gibajo med tekmovalci, ki se morajo premikati glede na trenuten položaj sodnika v tistem trenutku ter pri tem paziti, da ne ovirajo pogleda sodnika na svojega psa.

Skoraj vsak sodnik zahteva od tekmovalcev tudi, da mu pokažejo zobovje psa, ki ga predstavljajo. Veliko sodnikov namreč zahteva, da razstavljavci sami pokažejo zobovje svojega psa, zato je velikega pomena, da to storimo pravilno. Vsak tekmovalec v tekmovanju Otrok in pes mora poznati nekaj osnov kinologije (na primer, koliko je FCI skupin, koliko zob ima odrasel pes in podobno) ter osnovne značilnosti pasme, ki jo predstavlja tisti dan (v katero FCI skupino sodi pasma in nekaj njenih tipičnih značilnosti).

Poleg zlatega pravila mora vsak otrok znati postaviti psa pasemsko pravilno in seveda predstaviti njegovo hojo sodniku. Postaviti psa pasemsko pravilno od tekmovalca zahteva, da pozna pasmo in njene posebnosti. Obstajata dva načina postavljanja psov: stacking in free-standing. Prvi način postavljanja psa pomeni, da je tekmovalec za psom in poleg tega, da drži povodec, pomaga tudi kužku in ga postavi čim bolj pravilno. Pri drugem primeru se tekmovalec postavi pred kužka (sprednji del), drži le njegov povodec, pes pa se sam postavi v pravilno držo. Ta način je precej zahtevnejši, saj mora biti pes izurjen takšnega načina postavljanja. Iz slednjega razloga večina sodnikov zahteva »stacking« kot način postavljanja psa.

Med prikazom hoje psa sodnik lahko od tekmovalca zahteva raznovrstne like, kjer ocenjuje psa in vodnika med gibanjem (ocenjuje njuno usklajenost, ali tekmovalec zna motivirati psa, ocenjuje tekmovalčev odnos do psa in podobno).

Med samo predstavitvijo hoje psa mora tekmovalec razstavno vrvico držati v eni roki, ostanek vrvice ne sme viseti iz roke, položaj komolca pa mora biti v pravem kotu. Najpogostejši liki so: krog, gor-dol, trikotnik, L in T. Nekoliko zahtevnejši, ki se navadno uporabljajo v starejši skupini, so še: S, 8, F, E (na spodnji fotografiji lahko vidite primere likov in shemo, kako se izvajajo).

Tekmovalci morajo zelo dobro vedeti tudi, ali se njihova pasma ocenjuje na razstavni mizi ali na tleh (kar je odvisno od velikosti pasme). Če je pasma manjše rasti, ga mora tekmovalec postaviti na razstavno mizo, kjer si ga sodnik lahko pobliže ogleda. Pri tem mora tekmovalec paziti, da so kužkove sprednje tačke čisto na začetku mize, saj ima le na ta način sodnik neoviran dostop do kužkove glave. Če gre za pasmo večje rasti, se ta pasma zaradi velikosti ocenjuje na tleh, kjer ga mora tekmovalec pravilno postaviti.

Urejenost vodnika je pri tekmovanju prav tako pomemben dejavnik. Tekmovalec mora biti elegantno oblečen, barva njegovega oblačila pa ne sme biti enaka barvi psa, ki ga tisti dan predstavlja.

Izjemnega pomena je, kot smo že omenili, sam odnos do kužka. Tekmovalec mora vedno imeti zelo spoštljiv odnos do psa, tudi v primeru, ko pes določenega lika ne želi izvajati, ga mora vodnik z vzpodbujanjem in motivacijo pripraviti do tega. Nikakor psa ne smemo cukati ali ga udariti.

Razstavna vrvica je ena od nujnih pripomočkov, ko se odpravljamo na razstavo. Na tako imenovani razstavni vrvici se večina psov začne popolnoma drugače obnašati, kar omogča tekmovalcu lažjo vodljivost na samem razstavnem prostoru.

V Sloveniji že vrsto let Kinološka zveza Slovenije vsako leto pošlje najuspešnejšega mladega tekmovalca na prestižno razstavo v Anglijo, imenovano CRUFTS. Na tej razstavi se pomerijo najuspešnejši tekmovalci iz vsega sveta. To je za vse tekmovalce velika čast in bogata izkušnja v njihovi karieri razstavljanja psov, če, seveda, z njo nadaljujejo. Veliko tekmovalcev se kasneje odloči, da postanejo profesionalni vodniki psov.

Slovenski tekmovalci o Crufts-u

Lana Premk – predstavnica Slovenije leta 2007

Kako veličasten je Crufts, se zaveš šele, ko si v velikem BIS ringu pred več tisočglavo množico, ki vsakemu tekmovalcu navdušeno zaploska. Trema je na vrhuncu, zbranost prav tako. Uvrstitev ni najpomembnejša, pač pa samo soledovanje, tkanje novih prijateljstev in nepozabno doživetje, ki ti za vedno ostane v spominu.

Nina Bešter – predstavnica Slovenije leta 2009

Prvič sem obiskala Crufts marca 2009 kot predstavnica Slovenije v Junior Handlingu. Nad razstavo sem bila več kot navdušena, saj je to res velika razstava, prijavljenih je ogromno psov, na voljo veliko stojnic, kjer vsak lahko najde stvar, ki jo išče. Okrog ringov je dovolj prostora, da si lahko nemoteno ogledaš pasmo, ki te zanima. Tudi za junior handlerje je super poskrbljeno, vsi skupaj bivajo v istem hotelu, tako da se lahko družijo, ogranizirana pa je tudi gala večerja, kjer se vsak na kratko predstavi. Pred glavnim nastopom v BIS ringu, ki je večer pred nastopom, je vaja brez psov, tako da si lahko približno predstavljaš, kako je vse skupaj videti. Crufts je res ena super izkušnja, ogled razstave pa priporočam prav vsem.

Ula Rozman – predstavnica Slovenije leta 2010 in 2012

Crufts je razstava, ki jo enostavno moraš doživeti, saj si drugače sploh ne moreš predstavljati, o čem govorimo vsi, ki smo se je kdaj že udeležili. To je razstava vseh razstav, kjer je organizacija na višku in sploh nimaš občutka, da bi lahko potekalo kaj narobe. Poleg ogromnega števila psov vseh pasem so mamljive tudi stojnice z različnimi pasjimi pripomočki, kjer lahko dobiš čisto vse, kar potrebuješ za svojega ljubljenca. Odkar sem bila prvič na Cruftsu, vsako leto upam, da se mi bo tudi naslednje leto uspelo udeležiti te prestižne razstave.

Kaja Rozman

Objavljeno v enajsti številki revije Kužek