Tudi jaz vse ljubitelje kužkov in bralce naše zgodbice za začetek lepo pozdravljam. Sem prva psička v leglu “H”, ki se je skotila za Hunterjem in Hugotom, ki ste ju že spoznali v prejšnjih tednih. Moj kožušček je pobarvan malo drugače kot njun, moj karakter pa bi obarval še tako pust in turoben, črno-bel dan. Ko me je naša skrbnica opazovala in čutila mojo toplo energijo, se je odločila, da mi bo podarila čisto posebno ime. Tako, kot je to v bistvu storila za vse moje bratce in sestrice. Pravi, da se je ob meni počutila kot majhna punčka, ki je dobila tiste čudovite pisane in okusne čigume, s katerimi se menda da napihniti zelo velike balončke. Pravi, da bom razveselila še tako osamljeno in žalostno dušo, ko bom s svojimi belimi tačkami priskakljala do nje. Pravi, da s svojo toplo energijo polepšam njen dan in zato me je poimenovala prav posebno “mehurčkasto”. Poimenovala me je Hubba Bubba baby von Aisneren in če bi me videli in tudi sami začutili mojo energijo, bi tudi sami priznali, da sem res en takšen pisan in “mehurčkast” paketek čistega veselja.
Upam, da je tudi vam moje nenavadno ime všeč tako, kot je všeč meni in moji skrbnici in upam, da bom osebi, ki bo imela priložnost skrbeti zame naslednjih deset, petnajst ali morda še celo več let, prinesla toliko sreče, kot sem jo prinesla svoji trenutni skrbnici. Veste, pravi namreč, da bo za vse nas še posebno skrbno izbrala skrbnike, s katerimi se bomo ujeli in dopolnjevali drug drugemu življenja.
Danes smo stari že pet tednov! Menda za tiste, ki spremljajo naše odraščanje, čas beži preveč hitro. Tudi vi verjamete to? Že drugič smo dobili tisto okusno pastico, ki nas menda ščiti proti drobnim glistam in črvičkom, ki se bi lahko razvili v naših majhnih trebuščkih. To pa še ni vse! Naš jedilnik se je zelo razširil, poleg tega pa smo ta teden prvič zatipali mehko travo pod našimi majhnimi tačkami in občutili toplo sonce, ki je skozi hladen zrak grelo naše kožuščke. Naša skrbnica nas namreč navaja tudi na zunanji svet in nam počasi dopoveduje, da bomo morali lulati in kakati na tisti mehki zeleni travi, ki nas je žgečkala po napetih trebuščkih. Ker sem še tako zelo majčkena, sem mislila, da je trava nekaj za pod zob, saj je naša skrbnica preden nas je odnesla ven omenila, da gremo na kosilo. Potem pa me je prijela v naročje in mi povedala, da moje kosilo še pride in da kužki ne jedo trave za kosilo, saj menda nismo male kravice. Ali slučajno kdo ve kako postati mala kravica? Okus trave namreč niti ni bil tako zelo slab … no ja, dokler ni moj smrček zavohal, da je naše kosilo mnogo bolj okusno od trave. Ko bi me videli, kako so me moje majhne tačke hitro ponesle do moje skodelice!
Ko smo pojedli, smo si še malo ogledali okolico, nato pa smo v pasji četici odkorakali nazaj v naše varno stanovanje takoj za petami naše skrbne skrbnice. Pravi, da je že čas, da nas navadi opravljanja potrebe zunaj in da se bo začelo obdobje malo drugačne socializacije. Kaj pomeni socializacija sicer ne vem, mi je pa naša pasja mamica Chanel omenila, da to pomeni, da bodo k nam na obisk prišli otroci, babice in dedki, da se navadimo na različne ljudi, tako, da naši novi skrbniki ne bodo imeli težav z nami. Če bodo ti obiski tako čudoviti in če bodo tako radi delili in sprejemali poljubčke, kot to počnejo naša skrbnica, njen fant in njeni starši, potem vam moram povedati, da se obiskov že neznansko veselim!
Kako se bomo z obiski razumeli vam bo povedala moja bela sestrica, ki jo boste spoznali drug teden, ko bomo stari že šest tednov! Menda pa nas čaka še novo presenečenje. Kaj to je, še ne vem, vem pa, da se ga bom zagotovo razveselila tako, kot se razveselim čisto vsega. Saj sem zelo, zelo vesela majhna psička, ki že sedaj uživa življene s polno pasjo paro in to ljubezen do življenja deli naprej z mokrimi poljubčki.
Ker moram ta trenutek razdeliti nove poljubčke, se od vas poslavljam, vam pa obljubljam, da boste drug teden spoznali še eno čudovito mlado pasjo damico, ki upa, da jo bodo na Dunaju imeli tako radi, kot jo imamo tukaj.