Kolikokrat se vam je že zgodilo, da je na ulici mimo vas prišla sestradana, shujšana ali poškodovana žival, pes ali mačka, vi pa ste se preprosto obrnili stran? Nikoli, seveda, saj že samo dejstvo, da prebirate naše članke dovolj zgovorno priča, da ste verjetno velik ljubitelj živali in predvsem tudi dober človek.
Žal pa je med nami še vedno vse preveč takšnih, ki živalim v stiski brez slabe vesti obrnejo hrbet, misleč, da skrb za problematiko te vrste ni njihova stvar. Tudi v sosednjih državah stanje ni nič drugačno, zato lahko dnevno prebiramo številne žalostne zgodbe in spremljamo krute usode številnih brezdomnih živali.
Zgodba, ki se nas je bridko dotaknila, prihaja iz Srbca v okolici Banja Luke, kjer je društvo za zaščito živali sprejelo psičko, staro le 6 mesecev, ki pa je bila videti kakor živi okostnjak. Do takšne izstradanosti ne pride v kratkem času, zato je uboga psička zagotovo zelo dolgo sestradana tavala po ulicah, ne da bi ji kdo pomagal ali obvestil pristojne organizacije za pomoč živalim. Na Balkanu so podobni tragični prizori žal še vedno zelo pogosti, kot so ob tem dogodku povedali predstavniki društva.
Goran, naključni mimoidoči, ki je našel sestradano psičko, katero so kasneje poimenovali Beba, jo je takoj odpeljal na veterinarsko postajo v Banja Luki, kjer so jo pregledali veterinarji in ugotovili, da ima psička samo šest kilogramov. Že na prvi pogled je bila psičke le kost in koža, imela pa je tudi zlomljeno čeljust, vendar zaradi njenega slabega zdravstvenega stanja ob sprejetju nobena intervencija ni bila več mogoča. Rešitelj Goran je zato po navodilih veterinarja najdeno psičko hranil s pomočjo injekcijske brizge in jo vsakodnevno vodil tudi na infuzijo. Zlom čeljusti so poskušali rentgensko slikati, vendar prestrašena psička slikanja ni dopustila, zato bo za nadaljnjo diagnostiko potrebno počakati, da se psička dovolj okrepi in bo dovolj stabilna za splošno anestezijo in slikanje zlomljene čeljusti.
Torej, ko si bo Beba dovolj opomogla in bodo lahko opravili slikanje čeljusti, bo jasno tudi nadaljevanje zdravljenja. V kolikor bo potrebna operacija, bo znano tudi kje bodo poseg lahko opravili.
Goran, mladenič, ki je edini postal pozoren na sestradano psičko in ji je nesebično pomagal, pa se je odločil za še eno humano gesto: ker meni, da je v tako drastičnih primerih zbiranje donacij neprimerno, se je odločil, da bo za psičko Bebo sam plačal vse stroške njenega zdravljenja, potrebnih operacij in stroške okrevanja.
Ko bi bilo vsaj ljudi kot je Goran več, bi bilo psičk, kot je Beba vedno manj. Če bi le vsi ljudje znali gledati okoli sebe s srcem, pomagati vsem živim bitjem z dejanji in ukrepati, kadar je to potrebno, bi takšne zgodbe lahko postale preteklost in s tem le še del neke krute zgodovine.
Maja Kalaš
Vir: www.zivotinje.rs
