Evine misli o živalih in svetu

192

Štirinajstletna Eva je zvesta bralka revij Kužek in Mucek. V svojem eseju, s katerim je navdušila tudi učiteljski zbor OŠ Kašelj in številne druge, razmišlja o krutosti nad živalmi, pojavu brezdomstva, rasni in spolni diskriminaciji ter socialni nepravičnosti.

Rocca spreminja svet – ga lahko tudi jaz?

Albert Einstein je nekoč dejal: “Pomembno je, da ne prenehamo spraševati. Zvedavost ima vso pravico, da obstaja.” S to mislijo nam je želel sporočiti, da naj ne bomo ovce, ampak naj si drznemo dvomiti in kritično razmišljati o stvareh, ki se nam ne zdijo prav ali pa se nam zdijo neumne in nesmiselne.

V praksi, bi danes lahko imeli veliko pomislekov o naši družbi. Kakšni so naši medsebojni odnosi? Ali kritično presojamo, katera nenapisana pravila so smiselna in katera ne? Ali nam sovražni govor sploh prinese kaj dobrega? Ali lahko ljudi sodimo po videzu? Če bi se malo zamislili, bi lahko opazili, da ima današnja družba kar veliko napak, katere bi bilo potrebno odpraviti.

Veliko pomislekov in stereotipov imamo o brezdomcih. V filmu smo lahko videli, da so izpostavili naš odnos do brezdomcev. Iz filma smo dobili sporočilo, da jih ni prav soditi po videzu, saj ne poznamo njihove preteklosti in razloga zakaj so pristali na cesti. Lahko so bili v preteklosti tudi uspešnejši od nas ampak so postali brezdomci zaradi prevar in goljufij na področju prava, lahko so imeli hude socialne stiske, posegli po alkoholu in postali brezdomci, ali pa enostavno niso bili rojeni z zlato žlico v ustih. Brezdomci so v resnici povsem navadni ljudje, tako kot mi, ampak jih sodimo po videzu in zato jih imamo za manj vredne in so nam odveč. Ne zmorem predstavljati, kako bi bilo, če bi bila brezdomka jaz. Kje bi se lahko oprhala? Kje bi dobila dovolj denarja, da bi si lahko sama kupila hrano, oblačila, tople obroke in dovolj vode, ali pa kako bi bila spet zmožna se sama postaviti nazaj na svoje noge? Menim, da so brezdomci pravi bojevniki, saj so sposobni v tako težkih razmerah preživiti mrzle zime in pa vroča poletja. Na spletu sem nekoč videla posnetek brezdomca, ki je vstopil v trgovino z namenom da bi si kupil hrano, ampak so ga uslužbenci napodili ven, ker je vstopil z raztrganimi oblačili. Spomnim se, da me je takrat to zelo razjezilo.

Prav tako je danes v družbi prisotna diskriminacija temnopoltih. V času, ko so belci še osvajali ozemlja in zasužnjevali temnopolte, so bili temnopolti predobro misleči, in niso slutili kaj jih čaka in česa vsega smo bili belci takrat zmožni. Danes Amerika velja za najbolj rasistično državo, kjer se izvaja veliko policijskega nasilja nad temnopoltimi. Tam je verjetnost da bodo ubili temnopoltega kar trikrat višja, kot pa belca. Zelo zaskrbljujoče, pa je tudi da 98% teh policistov, ki so namerno storili kaznivo dejanje ni obtožena. Slišala sem, da v Ameriki obratujejo tudi trgovine, v katero temnopolti nimajo vstopa, kar se mi zdi res absurdno, saj barva kože ne predstavlja tvoje osebnosti in mišljenj. S tako idejo o trgovini menim da so Američani prekoračili vsakršno mejo. Ne vem zakaj se nekateri belci obnašajo tako arogantno, in zakaj bi delali razlike med rasami in jih zaničevali, saj smo vsi le ljudje.

Menim da bi ljudi, ki razmišljajo rasistično bilo potrebno spoznati s temnopoltimi in tako bi ugotovili, da so v resnici temnopolti zelo pevsko in glasbeno nadarjeni ter odprti in topli ljudje.

Danes veliko ljudi na svetu ni usmerjenih v nasprotni spol, ampak si ne upajo spregovoriti o svoji usmerjenosti, saj je na to temo v družbi prisotnega veliko posmehovanja in sovražnega govora, zato si veliko ljudi ne upa spregovoriti. O tej zelo aktualni temi se danes premalo govori zato je to še vedno tabu. Eden izmed razlogov je tudi strah, pred tem da bi jih družba okoli sebe zavrnila in izločila. Bojijo se spregovoriti zato to zadržujejo v sebi in začnejo občutiti tesnobo in tako postanejo nekakšni zaporniki družbe, zato ne živijo tako lepega življenja, kot bi ga lahko. V nekaterih primerih to tudi pripelje do samomorov in na tej točki bi se resno morali vprašati, če je sovražni govor res vreden več življenj in bi se morali začeti zavedati kaj s takimi dejanji počenjajo drugi osebi. Osebno poznam nekaj takih oseb in moram reči, da so veliko bolj tople, ljubeznive in človeške kot večina preostalih okoli mene.

V filmu so zelo nazorno izpostavili problem, katerega sem zasledila v ameriških šolah v slovenskih pa niti ne, in sicer to je deljenje razreda na več družbenih slojev, kot so na primer športniki, “kul” otroci oziroma otroci premožnejših staršev in normalni otroci pa tudi revnejši. “Kul” otroci zaničujejo in zastrahujejo ostale okoli sebe brez temeljnega razloga, saj se zaradi denarja staršev počutijo, kot da so nekaj več kot ostali in zaničevanje jim predstavlja tudi nekakšno hrano za svoj ego. V filmu smo videli kako sta se Amely in njena prijateljica spravili na Zoe in Rocco. Po navadi se zastrahovalci ne zavedajo, kaj s svojimi dejanji povzročajo ljudem okoli sebe. V Ameriki se zaradi tega odvijajo razne aktivnosti, ki spodbujajo medsebojno prijateljstvo in spoštovanje drug drugega. Ravno včeraj sem na spletu videla videoposnetek očeta, ki je kaznoval svojo hčerko zaradi tega, ker je zastrahovala druge otroke na šolskem avtobusu in je za kazen morala v 2°C pešačiti v šolo osem kilometrov. Oče je dejal, da bi šolski prevoz morali tretirati kot privilegij, in ne kot nekaj popolnoma običajnega.

Prav tako, pa sem velika ljubiteljica živali, že odkar pomnim. Niso mi všeč le hišni ljubljenčki, ampak tudi divje živali, a še vedno pa so mi najbolj pri srcu kužki in mucki. Danes je vedno več živali podvrženih nasilju. Tu ni nujno, da govorimo o pretepanju živali – pod mučenje spada tudi to, da se ne ukvarjamo z njimi, ne hranimo in podobno. Veliko ljudi si danes na primer kupi kužka, le ker izgleda prisrčno, kar pa ne pomeni, da so pripravljeni zanj skrbeti. Ko pa kužka končno dobijo, spoznajo, da zanj nimajo časa in se jim ne ljubi ukvarjati z njim, nekateri pa celo ne opazijo, da bi potrebovali veterinarski pregled in podobno. Državni zbor je l.2020 potrdil dopolnjeni predlog novele stvarnopravnega zakonika, ki med drugim prinaša novost, po kateri so živali sedaj opredeljene kot čuteča živa bitja in ne več kot stvari. Tako jim je njihova dobrobit in s tem naša dolžnost, da z njimi ravnamo samo lepo.

Če bi želeli, da bi naša družba postala socialno pravična, bi vsak človek moral prispevati svoj kamenček v skupen mozaik naše družbe. Morali bi postati bolj odprti za nove stvari in stvari, ki nam niso znane iz vsakdanjika ne bi smeli tretirati kot čudno. Na področju prava ljudje ne bi smeli ravnati po lastnih interesih, ampak bi na vse skupaj bilo potrebno gledati bolj objektivno, oba spola bi si morala biti popolnoma enakovredna, preden kaj izjavimo v javnosti ali pa kaj o prijateljih se moramo prepričati, če bomo s tem koga prizadeli in ali bo ta izjava prinesla kakšno korist. Na splošno v življenju ne bi smeli slediti predsodkom, vendar bi se morali prepričati kakšna je zares realna slika.

Danes bi po svetu izginilo veliko več problemov, če bi govorili drug z drugim ne pa drug o drugem.