Dizajnerske pasme

3330

dizajnerske-pasmeV svetu, pa tudi že pri nas, postajajo vse bolj priljubljene tako imenovane »dizajnerske« pasme. Ta izraz nam morda ni znan, vendar pa je skoraj zagotovo že vsak izmed nas slišal za pasme, kot so labradoodle, cocka-poo in podobne, ki spadajo med njih. Dizajnerske pasme je izraz za skupino križancev, ki jih rejci ustvarijo s križanjem dveh čistokrvnih psov, in sicer z namenom, da iz te kombinacije dobijo mladiče z določenimi lastnostmi staršev. Zakaj so taki psi popularni ter kaj so njihove prednosti in slabosti?

Ljudje že stoletja med sabo križamo različne čistokrvne pse. V preteklosti je tovrstna dejanja gnala želja po izboljšanju določenih lastnosti, kot so hitrost, lovski nagon, ovčarski nagon in podobno. Tako so nastale številne danes priznane in priljubljene čistokrvne pasme – tako je na primer pasma bull terier nastala s križanjem stare angleške pasme buldog s hitrim in agilnim terierjem. S podobnim križanjem so nastale mnoge ovčarske, pastirske in lovske pasme. S tem so želeli ustvariti dobre delovne pse s poudarjenimi lastnostmi in nagoni. Dandanes pa pse čedalje manj uporabljamo za opravljanje določenih nalog ali delo in jih imamo večinoma le še kot hišne ljubljenčke. Križanje pasem pa vodi predvsem želja po unikatnih in prikupnih psih, pri katerih sta poglavitnega pomena videz in prijeten temperament.

Prvi tovrstni križanec, še danes najbolj priljubljen labradoodle, je križanec med labradorcem in kraljevim kodrom. To kombinacijo razkriva tudi njegovo ime, saj je amalgam obeh pasem v angleščini. Nastal je v Avstraliji, kjer je bil vzrejen za posebno nalogo – potrebovali so nealergenega psa s prijetnim in igrivim značajem labradorca ter inteligenco in učljivostjo kodra, uporabljali pa so ga kot psa pomočnika in vodnika slepih. Zaradi prikupnega videza in prijetnega temperamenta pa so se hitro razširili po vsem svetu. To je sprožilo pravi val križancev s podobnimi imeni, cene takih psov pa segajo v višave.

Pogost argument ljubiteljev takih psov je, da so bolj zdravi kot psi priznanih pasem, pogosto pa so oglaševani kot primerni psi za alergike, saj je najpogostejše križanje s kodrom, ki ne pušča dlake. Vendar, ali je to res?
Zdravje čistokrvnih psov v primerjavi z mešanci je vedno kontroverzna tema. Podporniki teorije, da so mešanci bolj zdravi od čistokrvnih psov, zato predvidevajo, da so tudi križanci med pasmami posledično zdravi osebki. Seveda pa vse to zavisi od vzreje – odgovorni rejci takšnih križancev bodo tudi starše bodočega legla testirali za vse mogoče genske bolezni, ki pestijo določeno pasmo. Tako se bodo prepričali, da med seboj parijo le zdrave posameznike brez dednih obolenj, ki bi jih prenesli na potomce. Vendar pa je na žalost dandanes v mnogih primerih reja takih križancev le donosen posel, ki mladičke proizvaja glede na povpraševanje, brez etičnih in moralnih standardov. Taki rejci med seboj križajo pse, ki jih predhodno ne testirajo, ali hujše – celo takšne, ki so vidno slabšega zdravja. Njihov edini cilj je producirati čim več mladičev priljubljene pasme – z namenom hitrega zaslužka. Mladički iz neodgovorne vzreje pa zato po navadi nimajo prav nobenih zagotovil o zdravstvenem stanju.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Andreja Fegeš

Objavljeno trideseti številki revije Kužek