Delo z nosom: ko pasje vohanje postane zabava za oba

Vsi psi radi vohajo. Na sprehodu, ob srečanju z drugimi psi, ko prinesemo vrečke iz trgovine. Voh je primarno pasje čutilo, zato je prav, da psu vohanje omogočimo. In zakaj tega ne bi storili na način, ki bi obema predstavljal veselje? Delo z nosom je odlična psihofizična aktivnost, ki stimulira pasji smrček in spodbuja pasje možgane, namenjene vohu. Pes išče vonj eteričnega olja in ga ob najdbi ustrezno nakaže.

Zakaj psi sploh vohajo?

Medtem ko ljudje svet okoli sebe zaznavamo predvsem z vidom, psi to počnejo z vohom. Pes pridobiva vse potrebne informacije s svojim smrčkom. Začne se že takoj ob rojstvu. Pasji mladiček, čeprav je slep in gluh, s pomočjo voha brez težav najde materin sesek in pride do mleka. V prvih tednih mladiček tudi prostor, v katerem biva, svojo mamo, bratce in sestrice zaznava samo z vohom. Šele pozneje se mu razvijejo druga čutila, najprej vid in nato še sluh.

Nič čudnega torej ni, da je voh pri psu najrazvitejše čutilo. Pes na sprehodu samo po vonju točno ve, kje se je drugi pes nahajal, kako velik je bil, ali je bil pes ali psica, se je psica morebiti gonila ali pa je pred kratkim imela mladiče. Vohalne sposobnosti se med posameznimi pasmami razlikujejo. Predvsem psi z daljšimi in večjimi smrčki imajo navadno boljši voh, kar je povezano s številom vohalnih receptorjev. In kaj so receptorji? Receptorji so čutne celice v vohalni sluznici, ki informacije o vonju pošljejo do možganov. Psi imajo v nosu od 125 do 220 milijonov receptorjev, pes svetega Huberta (bloodhound), ki velja za najboljšega psa krvosledca, pa ima kar neverjetnih 300 milijonov. Za primerjavo, človek ima teh receptorjev le okoli pet do šest milijonov

Uporaba pasjega smrčka

Velik del pasjih možganov je namenjen zaznavanju in prepoznavanju vonjev. Center za identifikacijo vonjev je pri psu kar za 40-krat večji kot pri človeku. Psi lahko prepoznajo različne vonjave do 10.000-krat bolje kot ljudje. Izostren pasji voh močno presega človekove tovrstne sposobnosti in je ni naprave, ki bi nadomestila pasji smrček. Psi lahko zavohajo tudi po več dni staro sled, zaznajo vonj po zraku več kilometrov daleč ali več metrov globoko pod zemljo. Njihove naravne danosti ljudje s pridom izkoriščamo in pse urimo za različne namene. Reševalci jih uporabljajo za iskanje pogrešanih oseb v naravi, ruševini in zasutih pod snežnimi plazovi. Policisti in vojaki jih uporabljajo za iskanje pribežnikov, odkrivanje eksploziva in prepovedanih substanc. Lovci uporabljajo pse za iskanje perjadi ali sledi obstreljene živali. V medicini so psi odlični pomočniki pri odkrivanju raka in drugih bolezni, napadov epilepsije in zaznavanju ravni sladkorja pri diabetikih. Nekateri pse uporabljajo tudi za iskanje tartufov, plesni v hiši, termitov in podobno. Psa lahko naučimo iskati pravzaprav karkoli.

Čeprav je voh najpomembnejše pasje čutilo, je hkrati pri povprečnem hišnem ljubljenčku tudi najbolj zanemarjeno. Z mlado kinološko disciplino pa to lahko spremenimo. Primerna je za vse pse in vodnike ter najpomembneje, izvajamo jo lahko kar doma. To je delo z nosom.

Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.

Tea Vardjan Rožič