Če psi izhajajo iz Marsa, so psičke potem iz … Plutona? Najnovejše študije raziskovalcev so namreč dokazale, da se možgani psičk in psov razlikujejo, vsaj v enem pogledu. Strokovnjaki sicer še niso prepričani o vzroku teh razlik v možganih psov moškega in ženskega spola, vendar pa je kognitivni biolog Corsin Müller navdušen, saj so izsledki prinesli nekaj zelo poučnih in zanimivih rezultatov.
Vstopimo v pasji um
Müller je s kolegi v raziskavo vključil večje število družinskih psov obeh spolov, saj so želeli ugotoviti, ali psi razumejo koncept, imenovan »trajnost objektov«, tj. spoznanje, da stvari ne izginejo in se ne spremenijo samo zato, ker jih ni več v našem vidnem polju. Otroci se tega fizičnega zakona naučijo okoli 1. leta starosti, pa ta koncept razumejo tudi psi?
V raziskavi so sodelujoči pripravili leseno tablo s sistemom modrih teniških žogic, pritrjenih na vrvice. Psi, 25 psov in 25 psičk, pa so opazovali enega izmed treh scenarijev. V prvem je majhna žoga izginila za leseno tablo in se nato ponovno pojavila, v drugem se je pojavljala in izginjala velika žoga, v tretjem pa so kosmatinci gledali veliko in majhno žogo, ki sta se izmenično pojavljali. Prva dva eksperimenta sta prinesla pričakovane rezultate, saj niso »kršili« nobenega zakona narave. Tretji poskus pa je poskrbel tudi za videz iluzije, saj se je zdelo, da se žoga krči oz. raste, medtem ko se premika.
[members_only]Raziskovalci so merili sposobnost razumevanja tega »nemogočega« dogodka s časom – kako dolgo so psi gledali »povečano/pomanjšano« žogo. Poskusi so podobni tistim, ki jih psihologi uporabljajo pri testiranju dojenčkovih kognitivnih sposobnosti. »Če se zgodi nekaj nepričakovanega ali »nemogočega«, bodo otroci in živali v dogodek/stvar strmeli dlje,« je poudaril Müller.
Kdo je pametnejši?
Na prvi pogled se je zdelo, da vsi psi s pogledom približno enako dlje zdržijo na nenavadnem pojavu (torej na žogici, ki se je navidezno krčila in obratno), ko pa so rezultate analizirali po spolu, so bili izsledki malo drugačni. Psom pojav ni bil tako nenavaden kot psičkam, saj so le-te v »nepričakovan« pojav v povprečju gledale okoli 30 sekund dlje in 10 sekund dlje tudi v žogice, ki so jih opazovale v prvih dveh eksperimenrih. Razlike med spoloma so variirale tudi glede na pasmo, saj so v študijo vključili različne pasme psov, tako manjše kot večje pasme, čistokrvne psičke in mešančke.
Strokovnjaki navajajo tri možne razlage za različno delovanje ženskih in moških pasjih možganov. Prva se nanaša na evolucijo, saj so evolucijski pritiski v preteklosti morda subtilno spreminjali možgane psov in psičk. En spol je namreč bolj lovil, medtem ko je drugi skrbel za leglo in posledično lahko skrbnik družine postane boljši pri prostorskem razmišljanju, lovec pa ima bolje razvito navigacijo in se lažje znajde na neznanem ozemlju. Druga teorija trdi, da se možganske razlike pojavijo zaradi materinstva, saj je ženska odgovorna za vzgojo svojega potomstva, kar posledično lahko privede do boljših vzgojnih spretnosti kot pri moških, ki nimajo toliko opraviti s svojimi potomci.
Nobena izmed teh teorij pa ne razlaga zares dobro teh minimalnih razlik med psičkami in psi, kar v svoji študiji izpostavlja Müller. V iskanju pravega odgovora ponuja še tretjo teorijo, in sicer predpostavlja, da so razlike v možganskem delovanju med spoloma stranki učinek drugih bioloških razlik med spoloma. Čeprav je s poskusom preverjal le kognitivne pasje sposobnosti, pa predpostavlja, da bodo prihodnje raziskave verjetno pokazale tudi razliko v inteligenci med spoloma.
Kaj pa menite vi?
[/members_only]Maša Pirnat
