Zadnje čase prebiramo in slišimo veliko o zdravi prehrani psov. Briketi, konzerve, domača kuhana hrana, surova hrana … Vsega je toliko! Trgovine za male živali so nas zasule z nasveti in ponujajo raznovrstno »zdravo« prehrano za naše kosmate prijatelje. Ampak ‒ kaj je res tisto, kar je resnično zdravo in primerno za psa?
Vsem lastnikom psov je pomembno, da je naš pes zdrav in zadovoljen. Tukaj vmes pa ima prste tudi prava in zdrava prehrana. Dolga leta je veljalo, da so le ena in edina prava odločitev briketi. Vendar raziskave in študije v zadnjih letih dokazujejo, da je za dolgo in čim bolj zdravo življenje psa pomembna drugačna prehrana. Zagotovo pa se je dobro izogniti ostankom z naših krožnikov in vsej hrani, ki je predelana, vsebuje umetne dodatke, umetna barvila, emulgatorje in umetne konzervanse.
Človeška hrana
Človeška hrana, ki jo dnevno kuhamo, za psa ni naravna. Je preveč začinjena, soljena, pekoča in velikokrat polna raznih konzervansov, ki jih vsebujejo konzervirani in v tetrapakih pakirani izdelki. Nitrati, nitriti, sladkor, trans maščobe in natrijev glutaminat najdemo v številnih pripravljenih obrokih, ki so neprimerni za psa, pa tudi za človeka niso zdravi. Psu ne škodijo žita, koruza, soja in riž, ki jih ljudje pogosto uporabljamo v svoji prehrani. Vendar jih ljudje pogosto ponujajo v presežkih, zaradi katerih so psi prerejeni in imajo težave s težo.
Barf ali surova hrana
Najbolj naravna prehrana za psa je surova hrana ali BARF. To so kosti, kite, hrustanec, meso, maščobe, surova zelenjava in sadje. Psu ne bo nič hudega, če tu in tam dobi tudi kakšen grižljaj z našega krožnika, vendar se naj tu in tam zgodi resnično tu in tam, ne pa vsak dan.
V neki raziskavi so ugotovili veliko prednosti naravne prehrane za psa. Psu se v zelo kratkem času zbistri pogled, postane bolj igriv, radoživ in kaže večje veselje do življenja. Zaradi kakovostnejših beljakovin se okrepijo vezi in sklepi, kar zmanjša bolečine in omogoča boljšo gibčnost psa. Opazili so tudi veliko manjše izpadanje dlake, ki postane sijoča in močna. Neprijeten vonj iz ušes in nabiranje ušesnega masla se drastično zmanjša. Pri psih, ki imajo težave z izcedkom iz očes, so opazili, da se je ta precej zmanjšal ali pa v celoti izginil. Veliko psov ima težave z zadahom in močnim telesnim vonjem, ki z naravno prehrano popolnoma izgine. Ko k hrani dodamo svežo zelenjavo in sadje, se pospeši presnova, zato imajo psi veliko manj prebavnih težav. Pes iz hrane izkoristi maksimum, zato iztreblja le še enkrat na dan ali celo enkrat na dva dni. Iztrebki niso neprijetnega vonja in so volumensko veliko manjši, saj organizem maksimalno izkoristi vse, kar dobi v telo. Poveča se tudi odpornost, telesna teža se uravna, z grizenjem surove hrane pa psi kar sami poskrbijo za higieno zob.
Z naravno prehrano psa prihranimo veliko denarja in živcev pri veterinarju, saj se s pravilnim hranjenjem izognemo marsikaterim boleznim.
Sestava naravne pasje prehrane
[members_only]Idealna pasja prehrana bi bila sestavljena nekako takole:
50–60 % surovih mesnatih kosti s hrustancem in mozgom,
10‒15 % mesa ali ribe brez kosti,
15‒20 % maščobe,
10 % drobovine in
5–10% zelenjavno-sadne kaše
To je popolna sestava dnevnega obroka, ki pa se ga ni treba držati poponoma. Pes bo popolnoma zadovoljen in sit, če mu enkrat na dan ponudimo nekaj mesnatih kosti. Tu in tam mu pripravimo mesnatozelenjavne kaše, meso nadomestimo s pretlačeno ribo (npr. sardele iz konzerve, olje odlijemo in raje prelijemo z olivnim oljem). Da nam bo lažje, jo pripravimo malce več in jo v posodicah zamrznemo in odtalimo, ko jo želimo ponuditi psu. Psu privoščimo tudi surove ribe. Manjše ribe, kot so sardele, niso drage, zato mu jih lahko privoščimo cele, neočiščene. Tu in tam mu pripravimo kašo iz drobovine. Jetra so polna vitaminov A, D in E, ki so zelo koristni. Vmešamo jih v zelenjavno kašo in ponudimo.
Količina obroka naj ne bo vsak dan enaka, saj tudi v naravi ni tako. Enkrat tedensko lahko naredite psu tudi post. Tisti dan naj dobi samo vodo, morda golo govejo kost, ki je polna vitaminov in mineralov. V naravi je namreč tako, da krdelo vsak dan ne ujame plena. Takrat so psi brez obroka.
Pes potrebuje v svoji prehrani veliko maščob, nekaj maščobe dobi tudi z mesom in kostmi ter mozgom. Zdravo maščobo, ki jo lahko psu dodajamo, lahko predstavljajo olivno, konopljino, laneno, ribje in lososovo olje. Poln koristnih maščob je tudi rumenjak. Surov rumenjak ponudimo vsaj dvakrat tedensko, in sicer en rumenjak na 10 kg teže psa. Beljak izločimo, lupino pa posušimo in zmeljemo. Jajčna lupina vsebuje obilo kalcija, ki ga lahko dodajamo k obroku psa.
Ne pozabimo na veliko sveže vode. Pri prehodu z briketov na naravno prehrano psi pričnejo manj piti, saj dobijo več vode iz prehrane. Nič narobe. Sčasoma se navadijo in si sami prilagodijo pitje vode.
Kuhana hrana
Tudi kuhana hrana je primerna za psa. Je samo vaša odločitev, kaj boste izbrali, da bo vaš pes jedel, in je samo dejstvo, ali bo psu to tudi odgovarjalo. Zato pravega odgovora na to, katera hrana je za psa najboljša, ni. Najboljša je tista in takšna, kot odgovarja vašemu psu.
Mnogi zavračajo idejo o surovi prehrani za psa predvsem z vidika parazitov in bakterij, ki se nahajajo v surovem mesu. Te s kuhanjem uničimo, zaradi česar se pes ne more okužiti ali zboleti. Kar je ne nazadnje res. Vendar v naravi psom noben ne kuha, zato pravimo, da kuhana hrana za psa ni naravna. To pa ne pomeni, da kuhana hrana ni zdrava. Nekatera živila namreč šele s kuhanjem oziroma termično obdelavo pridobijo na hranilnosti – na primer korenček.
Tako kot pri surovi hrani velja tudi pri kuhani – izbirajte raznovrstno zelenjavo in meso, da pasji organizem dobi čim več različnih virov hranilnih snovi. Pes bi naj dobil 2 do 3 % primerne lastne teže kuhane hrane. Količino prilagajamo glede na aktivnost in potrebe psa.
Da nam bo lažje pri pripravi kuhanih obrokov, se držimo tretjin: tretjina naj bo beljakovin, tretjina ogljikovih hidratov in tretjina vlaknin (na primer: piščanec, riž, korenje ali skuta, ovseni kosmiči, buča). Dodamo še žlico ali dve hladnostiskanega olja, semen, začimb ali zelišč in zdrav pasji obrok je pripravljen.
Kuhana hrana je lahko zelo pestra. Ekspirimentiramo lahko tako z različnimi vrstami mesa (piščanec, zajec, puran, govedina, svinjina, jagnjetina, divjad, raca), različnimi vrstami ogljikovih hidratov (riž, polnozrnati riž, ajdova kaša, prosena kaša, amarant, kvinoja, pira) kot tudi različno zelenjavo (korenček, cvetača, špinača, bučke in buče, zelena, sladek krompir, grah, radič, blitva, koromač, zelje) in sadjem (jabolka, banane, breskve, hruške, suhe slive, fige). Ne smemo pozabiti na zdrave maščobe, ki so za psa zelo pomembne: olivno, konopljino in sezamovo olje, arašidovo maslo, tu in tam tudi kakšen košček sira. Psi obožujejo skuto. Vendar moramo biti pri mlečnih izdelkih previdni, saj nekateri psi slabo prenašajo laktozo in mlečne beljakovine. Intoleranco opazimo, če je pes zaprt ali pa ima drisko.
Kdaj naj pes je?
Odraslega psa hranimo enkrat na dan. Najbolje je zjutraj, vendar ni čisto nič narobe, če našemu psu paše jesti ob drugi uri. Če čez dan ni nikogar doma, da bi ga peljal na sprehod, je morda bolje, da pes je popoldan oziroma pozno popoldan. Psu ne dajemo obroka zvečer, saj mora prebava čez noč počivati. S tem se izognemo prebavnim težavam.
Zelenjava in sadje
Mnogi veterinarji zagovarjajo mnenje, da za psa zelenjava in sadje nista potrebna. Kljub temu pa menim, da ju je dobro pripravljati in ponuditi psu, saj je dandanes hrana precej osiromašena vitaminov in mineralov, imunski sistem pa potrebuje dodatne snovi. Za vsak organizem, tako človeški kot tudi živalski, je dobro, da dobi čim več različnih vrst hrane. S pripravo mesno-zelenjavnih kaš psu ponudimo živila, ki jih sam po sebi nikoli ne bi jedel, vemo pa, da so polna koristnih snovi, ki bodo pomagale pasjemu organizmu.
Torej?
Naš kuža nam s svojim vedenjem, pogledi in ne nazadnje s svojim kakcem pove vse, kar moramo vedeti o tem, kaj mu pri prehrani paše in kaj ne. Bodimo pozorni na konsistenco blata, barvo, samo pogostnost iztrebljanja, možne vetrove in izgled blata. Kakec mora biti kompakten, temne in enakomerne barve, brez neprebavljenih koščkov hrane. V blatu ne sme biti prisotna sluz. Tudi vonj pove veliko. Seveda ima blato neprijeten vonj, vendar ta ne sme biti nevzdržen. Zanimivo je, da imajo psi, ki jedo surovo hrano, veliko manj smrdeče blato kot psi, ki jedo brikete in konzerve. Iztrebljajo enkrat na dan ali enkrat na dva dni, blato pa je volumensko manjše, kompaktno in skoraj nima vonja.
Težko je reči, da je kuhana hrana najboljša oziroma da je surova hrana za psa najprimernejša. Ko dobimo mladička v hišo, se začne dolga pot spoznavanja. Sčasoma bomo spoznali, kaj ima naš kuža rad, kaj mu ne tekne, kaj mu povzroča vetrove in kaj je zanj najbolj zdravo. Če bo kuža vesel, razigran, bo imel lep kožušček, svetleč smrček in zdravo blato, smo na zelo dobri poti. Hrano, ki bo vašemu psu koristila, izberite ne glede na prehranske modne muhe.
[/members_only]
Metka Tratnik
Objavljeno v dvaintrideseti številki revije Kužek
