Alergije se danes pojavljajo že pri velikem odstotku pasje populacije. Pes je lahko alergičen na hrano ali na alergene, ki so v okolici (atopija). Takim psom pravimo, da so atopiki.
Kaj sploh je alergija?
Alergija je nenormalna reakcija imunskega sistema na snovi, ki telesu niso nevarne. Ob alergični reakciji se sproščajo snovi, ki povzročajo vnetje in srbež na koži. Ena od teh snovi je histamin, zato ljudje jemljejo zdravila antihistaminike, ki histamin blokirajo, da ne povzroči srbeža. Pri psih se sprošča manj histamina in več drugih produktov vnetja kot pri ljudeh, zato pri psih antihistaminiki niso tako učinkoviti.
Alergija na hrano
Lahko se pojavi že pri mladiču. Ugotovimo jo le s kliničnim preizkusom s hrano. Testi, ki jih ponujajo razni laboratoriji za ugotavljanje alergije na hrano so brez vrednosti in velikokrat zavajajoči.
Kako se kaže alergija na hrano?
Opazimo lahko pogosto vnetje ušes, ponavljajoče se infekcije na koži in srbež, vnetje paraanalnih žlez, rahle prebavne motnje – mehko blato, vetrovi, iztrebljanje več kot 2-3 x na dan. Pes ima lahko samo enega ali več simptomov. Po naših izkušnjah je to pogosto vnetje ušes. Pomembno je, da psa damo na dieto, ki jo izberete skupaj z vašim veterinarjem, in da veterinar hkrati zdravi tudi infekcijo na koži, saj infekcija zelo srbi. Diete se morate strogo držati 2 meseca, nato pa izvedete provokacijo s hrano, za katero sumite, da psu povzroča alergijo. Tako preizkušate različno hrano, vedno samo po eno naenkrat, da ugotovite, na katero hrano je pes alergičen in na katero ni. Poudarjamo, da je to edini način, kako ugotovimo alergijo na hrano.
Kaj pa atopija? Atopija ali alergija na zunanje alergene se ravno tako kaže s srbežem na koži. Ponavadi srbi obraz, ušesa, tace, vrat in trebuh. Lahko je zajeto eno ali več področij, lahko pa se pojavi okrogla gnojna površinska rana čez noč. Zunanje alergene delimo na take, ki so prisotni skozi celo leto: pršice, epitelij drugih živali in človeka, cigaretni dim … in take, ki so prisotni sezonsko: cvetni prah trav, plevelov, grmovnic in dreves.
Na katere zunanje alergene je pes alergičen, pa seveda lahko ugotovimo s testi. Lahko delamo kožne teste. Tu psu v kožo vbrizgamo alergene in odčitavamo reakcijo na koži. Tam, kjer koža reagira, pomeni, da je pes alergičen na injiciran alergen. Lahko pa ugotavljamo tudi prisotnost protiteles na alergene v krvi. V tem primeru vzamemo kri in pošljemo serum v laboratorij, kjer s posebnimi postopki ugotovijo, na katere alergene ima pes povečana protitelesa v krvi, kar pomeni, da je zelo verjetno na te snovi tudi alergičen. Oba testa sta danes že enakovredna.
Alergija je aktivna, ko je pes izpostavljen alergenom. Takrat se ponavadi razvije tudi infekcija na koži. Razmnožijo se bakterije ali glivice, ki so sicer stalni in normalni prebivalec na koži, vendar se zaradi nenormalnega delovanja imunskega sistema prekomerno namnožijo. Te infekcije se ponavljajo vsakič, ko je alergija aktivna oz. je prisoten alergen.
Kako zdravimo alergijo? Alergije na žalost ne moremo pozdraviti, lahko pa psu omogočimo, da normalno živi z alergijo.
[members_only]
Imamo več možnosti:
1) alergenom se izognemo – to je možno in potrebno pri alergiji na hrano,
2) dajemo zdravila proti alergiji, ki potlačijo imunski sistem, da ne reagira na alergene,
3) desenzibilizacija – to je injiciranje zelo razredčenih alergenov, na katere je pes alergičen, in čez čas dosežemo, da je pes na te alergene manj alergičen ali celo nič več. Desenzibilizacija je možna samo pri atopiji
Kadar ima pes ponavljajoče se težave s srbežem na koži ali vnetjem ušes, se drsa po zadnjici ali grize tace, se oglasite pri veterinarju, ki se ukvarja s pasjo dermatologijo.
[/members_only]
Mateja Plevnik, dr. vet. med.
Objavljeno v prvi številki revije Kužek
