Vedenjske težave?
Vedenjske težave se lahko pojavijo pri vseh kužkih, ne glede na pasmo in spol, v katerem koli obdobju njihovega življenja. Tudi če je bil kužek do tega trenutka po naših besedah »priden«, se zaradi določenih sprememb v njegovem življenju ali pa morda samo zaradi neprijetne izkušnje, ki jo je doživel, lahko spremeni v kužka z vedenjskimi težavami. Vsekakor je težave, ki se pojavijo v vedenju kužka bolje preprečiti kakor odpravljati, vendar tudi v primeru, ko so težave že tukaj, ne smemo vreči puške v koruzo. Kužki so namreč izredno učljivi in dojemljivi, če si le skrbniki vzamemo čas in pokažemo voljo ter vztrajnost pri ukvarjanju z njimi.
Pravilo, ki se ga moramo kot odgovoren skrbnik kužka držati, če oziroma ko se pri našemu kužku pojavijo vedenjske težave, je, da nad njim ne smemo obupati. Če se namreč poglobimo v izvor vedenjskih težav, lahko skoraj zagotovo rečemo, da smo zanje krivi mi sami in ne kužki. Psi so namreč preprosta in čustveno manj zapletena bitja kot ljudje. Zato moramo kot skrbniki vedeti, da se psi ne obnašajo »nalašč« slabo. Psi nas ne jezijo zato, ker bi bili do nas zamerljivi, ampak preprosto zato, ker so zdolgočaseni, preveč obremenjeni zaradi fizične, psihične ali socialne neaktivnosti ali pa ker so zaradi katerega koli drugega razloga razburjeni. In bodimo realni – za vsemi temi vzroki stojimo skrbniki. Če bi kužek namreč imel izbiro, bi se zagotovo sprehajal toliko časa, dokler ne bi zadostil svoje potrebe po gibanju. Če bi kužek imel izbiro, bi se neprijetnim situacijam, v katerih se počuti razdraženo, prestrašeno, enostavno izognil, saj ne bi bil zaradi nas prisiljen ostati v situaciji in se počutiti utesnjenega. Če bi kužek imel izbiro, bi se zagotovo raje družil z drugimi psi, ljudmi in drugimi bitji, ki njemu odgovarjajo, in ne s tistimi, od katerih zaradi vrvice, na katero je privezan, ne more stran. Torej, kdo je dejansko kriv za izvor njihovih težav? Točno tako – mi, njihovi skrbniki. Ker jih iz neznanega razloga še vedno ne opazujemo dovolj, ker jim še vedno ne prisluhnemo dovolj.
[members_only]
Vedeti moramo tudi, da vseh vedenjskih težav ne smemo in ne moremo metati v isti koš. Napadalnega vedenja na primer ne moremo odpraviti na enak način, kot lahko odpravimo recimo to, da kužek prevrača koš za smeti. V drugem primeru lahko koš za smeti enostavno premaknemo na drugo mesto, kjer kužkov nos ne bo podlegel vabljivim vonjavam smeti, ali pa si izberemo takšnega, ki se ga ne da prevrniti. V prvem primeru pa težave ne moremo rešiti z recimo izogibanjem čisto vseh bitij, do katerih se bi kužek lahko vedel napadalno. V tem primeru moramo namreč priti do dna vzroku, ki je povzročil takšno vedenje. Psi namreč niso napadalni brez vzroka. Za rešitev težav je torej izredno pomembno razumevanje razloga zanje. Razumeti pa moramo, da lahko vzrok za enako vedenje različnih psov tiči nekje drugje. Torej ne moremo sklepati, da se naš kužek vede destruktivno zaradi pomanjkanja gibanja, če se zaradi slednjega destruktivno vede prijateljičin kužek. Čisto mogoče je, da s kužkom pretečemo toliko, da na koncu skupaj omagamo, pa se bo kužek še vedno obnašal destruktivno. To pomeni, da vzrok za njegovo vedenje izvira iz nekje drugje.
Nekatere vedenjske težave lahko rešimo enostavno tako, da opazujemo, v katerih situacijah prihaja do njih, drugih žal ne moremo rešiti z enostavnim »umikom koša za smeti«, ampak se moramo za rešitev obrniti na strokovnjaka. Včasih smo namreč zaradi svojega prepričanja tako sigurni v svoj prav, da ne vidimo, kako dejansko vplivamo na svojega psa. Zato včasih potrebujemo zunanjo pomoč. Če torej želimo preprečiti ali popraviti neželeno vedenje našega kužka, se moramo najprej zavedati, da je od osebe, ki jo vidimo, ko pogledamo v ogledalo, odvisno tudi vedenje našega kužka.
[/members_only]
Sabina Vesel
Objavljeno v sedemindvajseti številki revije Kužek
