Da pes postane reševalni pes, mora izpolniti kar nekaj pogojev. Pri tem pasma ni tako pomembna, temveč osebnost psa, ki ni toliko rezultat dednih zasnov kot pa sistematične vzgoje, ki jo vodnik nakloni in omogoči svojemu psu. Reševalni pes se ponaša s stabilno in prijazno osebnostjo ter ima pravšnjo mero radovednosti in poguma. Pomembno je, da ni napadalen do drugih psov, da ne preganja divjadi, da ga ne motijo druge živali (kokoši, mačke, ptice). Uživati mora pri sodelovanju z vodnikom, biti prijazen do ljudi (tudi otrok in starejših ljudi) in psihično stabilen. Zaradi težjega gibanja po ruševini in ovirah so manj primerni zelo veliki in težki ali pa zelo majhni psi. Najustreznejši so srednje veliki psi, tudi mešanci.
[members_only]
Pes mora biti dovolj poslušen in mora zaupati vodniku. Ta pa mora prav tako zaupati svojemu psu, ga razumeti in »prebrati« njegovo telesno govorico. Skratka delovati morata kot tim. Sicer pa je naloga vodnika, da psa nauči poslušnosti, da se ga nauči razumeti in da mu ustvari zaupanje vanj kot v vodnika. Vodnik mora biti polnoleten, s psom mora imeti dober stik in sposobnost vodenja psa tudi na daljavo.
Pes takšne osebnosti se redko skoti, vendar se s trudom, prizadevnostjo in pod strokovnim vodstvom izoblikuje v procesu šolanja, ki presega tečaje, saj se nadaljuje v domače okolje.
Razen osebnosti pa na delovno sposobnost psa vpliva tudi njegovo zdravstveno stanje, zato morajo biti reševalni psi zdravi.
S šolanjem reševalnega psa lahko začnemo že po zaključenem enem od programov osnovne vzgoje psa (vzgoje mladega psa, male in osnovne šole). Program dela obsega poslušnost, premagovanje ovir in iskanje.
Poslušnost je pri vseh izpitih enaka. Vaje zajemajo prosto vodljivost, v kombinaciji z vajo sedi, prostor in stoj z odpoklicem, prinašanje predmeta in odlaganje z motenjem. Druge vaje, kot so vaja naprej, preskakovanje ovir, plazenje in prinašanje predmetov, pa vadimo posebej. Po spremenjenem pravilniku IRO te več ne sodijo v izpitni program.
Premagovanje ovir je drugačno pri iskanju v snežni plazovini, kjer mora pes poleg usmerjanja na daljavo znati hoditi za vodnikom po gazi, se pustiti dvigniti na transportno sredstvo in povsem mirno prenesti prevoz s helikopterjem, žičnico … Premagovanje ovir pri drugih preizkušnjah pa vsebuje še prehod prek nestabilne deske na sodih, vodoravno lestev, plazenje skozi cev, detaširanje. Del vaj, kot so prehod čez neprijetni material, gugalnico in skok v daljino, pa spet vadimo posebej zaradi spremenjenega pravilnika.
Pri iskanju oziroma sledenju je pomembno, da pes samostojno preišče določen teren in nakaže ponesrečenca (markerja). To lahko stori z laježem, ki je prav posebno in pomeni: Pridi, našel sem. Vodnik psa nato prevzame naslednje faze, na primer morebitno prvo oskrbo in transport. Večina vodnikov opravi prvo stopnjo izpita po letu in pol treninga.
V Kinološkem društvu za reševalne pse Maribor REPS se ukvarjamo z iskanjem pogrešanih oseb že 17 let. Naša osnovna dejavnost je šolanje psov v reševalne namene (iskanje pogrešanih v naravi, ruševinah in plazovih). Za delo imamo usposobljenih več vodnikov z reševalnimi psi. Člani intervencijske enote so na voljo 24 ur na dan vse dni v tednu. Nekatere reševalne akcije zahtevajo neprekinjeno prisotnost tudi po nekaj dni. Naša primarna naloga je hitro in uspešno poiskati pogrešano osebo s pomočjo reševalnih psov.
Poleg reševalnih aktivnosti smo aktivni tudi na izobraževalnem ali tekmovalnem področju, kjer imamo odmevne, tudi mednarodne uspehe.
Društvo REPS deluje na področju severovzhodne Slovenije, kar pomeni, da pokrivamo štajersko, koroško in prekmursko regijo. V zadnjih letih narašča iskanje pogrešanih oseb, največkrat so to starejši, bolni, dementni ali depresivni. Ključen dejavnik pri iskanju je čas, v katerem se sproži reševalna akcija iskanja pogrešane osebe. Hitreje, ko pristopimo k iskanju, večja je možnost, da bomo osebo našli živo in nepoškodovano. Odvisno od konfiguracije samega terena, osebnostnih značilnosti pogrešanega, števila reševalcev, vremenskih pogojev, podporne infrastrukture in možnih scenarijev izberemo čim bolj ustrezno strategijo iskanja.
V zadnjih desetih letih smo se udeležili 58 sklicanih intervencij, na katerih je sodelovalo večje število iskalcev različnih organizacij (gasilci, potapljači, policija, krajani).
Da bi našo humanitarno dejavnost čim bolj približali javnosti, organiziramo razne predstavitve, iskalno-prikazne vaje, na katerih sodelujemo tudi z lokalnimi skupnostmi za zaščito in reševanje. V veliko občinah smo z našo demonstracijsko skupino sodelovali v sklopu prireditev ob lokalnih praznikih in intervencijskih vajah.
Vi, spoštovani donator pa lahko prispevate s SMS-sporočilom PES na 1919. Darovali nam boste 1 evro za šolanje reševalnih psov in psov pomočnikov. Hvala!
[/members_only]Alenka Galun, KD REPS Maribor
Objavljeno v osemnajsti številki revije Kužek
