Alergija je sila neprijetna reakcija organizma na dražljaj iz okolice. Alergije niso moteče samo za ljudi, ampak tudi za živali. Vse več kužkov, predvsem tistih, ki so čiste pasme, čeprav tudi psi mešane pasme niso izjeme, dandanes trpi za alergijo na neko snov. Alergen lahko prihaja iz okolice ali pa ga kuža vnese v svoje telo s hrano, pijačo in vsem, kar zaužije.
Večina alergij se pri kužkih pojavi po šestih mesecih življenja. Večina prizadetih psov pa je starejših od enega ali dveh let.
Najprej razjasnimo, kaj alergija pri psih sploh je. Alergija je stanje preobčutljivosti imunskega sistema na določeno snov, ki jo imenujemo alergen. Večino alergenov predstavljajo psom beljakovine, ki so v rastlinah, žuželkah, drugih živalih in hrani.
Izpostavljenost alergenom večkrat v letu za nekaj mesecev oslabi imunski sistem in nenadoma izpostavljenost nekemu alergenu izzove alergijo. Običajno naj bi imunski sistem psa varoval pred alergeni in boleznimi. Reakcija, ki sproži alergijo, je torej lahko škodljiva samemu telesu.
Reakcije imunskega sistema so precej zapleteni procesi. Če poenostavimo, lahko rečemo, da večina reakcij vključuje molekule proteinov alergena, ki se združujejo s protitelesi v krvi. Nato se pritrdijo na celice, ki jih imenujemo mastociti in so del imunskega sistema. Ko antigen in protitelo v celici reagirata z mastociti, ti sprostijo močne kemikalije, kot je histamin, ki povzroča lokalno vnetje, pordelost, oteklino in srbenje.
Simptomi alergije pri psih
Najpogostejši simptom alergije pri psih je srbenje kože. Bodisi se to dogaja le na enem območju na koži ali po vsem telesu.
V nekaterih primerih simptomi vključujejo tudi kašelj, kihanje, lahko se pojavi izcedek iz nosu in oči. V mnogih primerih pa alergijski simptomi vplivajo tudi na prebavni sistem, kar ima za posledico diarejo, bruhanje in kronično vnetje zadnjika.
Nekatere alergije se lahko pri psih dedujejo. Podedovana alergija je predvsem atopični dermatitis ali razne alergije na cvetni prah in rastline.
Običajne snovi, ki povzročajo alergije, so:
- beljakovine žuželk (slina),
- cvetni prah,
- plesni,
- pršice,
- odmrle kožne celice,
- hrana,
- nekatera zdravila.
Vrste alergij
Poznamo več tipov alergij. Take, ki prihajajo iz okolja in take, ki prihajajo iz drugih virov. Razdelimo jih lahko nekako tako:
Alergije iz okolja in atopični dermatitis
Pes lahko ima alergijo na katerokoli snov, s katero pride v stik. Tako je lahko alergen trava, plesen, cvetni prah in običajen prah. Ti alergeni se običajno vdihujejo. Nekateri psi pa lahko razvijejo kontaktno alergijo na snovi, kot so šamponi, rastline ali posebne kemikalije, s katerimi prihajajo v stik (sol za posipavanje cest, gnojila …).
Psi, ki imajo alergijo, se običajno pretirano grizejo, praskajo, ližejo in neprenehoma žvečijo svoje tačke, rep ipd. Skrbniki psov s svetlo dlako in kožo redno omenjajo rožnate in rdeče izpuščaje in predele kože, kjer se alergija izraža.
Kot »atopične« označujemo tiste kužke, ki imajo alergijo na več dejavnikov iz okolja in imajo hude simptome ter so prizadeti ne samo spomladi, ampak večino dni v letu. Taki kužki potrebujejo nekoliko bolj intenzivno zdravljenje z zdravili.
Pri alergijah, ki prihajajo iz okolja, je običajno dokaj težko določiti natančen vzrok alergije. Pri prepoznavanju vzorcev alergije in za usmerjanje načrta zdravljenja je priporočeno, da vodimo dnevnik sezonskih alergij svojega psa. Na voljo je tudi krvno testiranje alergenov iz okolja, ki pa je nekoliko dražje in rezervirano za hujše primere psov z alergijami.
Ključno pri zdravljenju alergij, ki prihajajo iz okolja, je, da ostanete proaktivni. Če uporabljate zdravila, ki preprečujejo srbenje še pred močnejšimi simptomi, boste poskrbeli, da vaš kuža ni v stresu zaradi močnega srbenja. S tem tudi zmanjšate možnosti, da vaš kuža zaradi praskanja zboli še za kakšno sekundarno okužbo. Pomembno je, da v času povečane količine cvetnega prahu v zraku kužku redno spirate dlako in kožo. S tem odstranite morebitne alergene, ki se na kužku naberejo čez dan. Tu in tam lahko uporabite blag šampon, namenjen kužkom z občutljivo kožo.
Alergije na hrano
Alergije na hrano so nekoliko manj pogoste kot alergije na okoljske alergene. Še vedno pa so prisotne pri okoli 15 % alergičnih psov. Alergija na hrano se pri kužku lahko pojavi v kateremkoli starostnem obdobju.
Alergija ali preobčutljivost za določeno hrano je možna na katerokoli beljakovino ali ogljikov hidrat v hrani.
Najpogostejše so alergije na:
- mlečne izdelke,
- goveje meso,
- gluten v pšenici,
- piščanca,
- jajca (kokošja),
- jagnjetino.
Simptomi alergije na hrano, so običajno:
- kronično mehko blato,
- kronično vnetje analnih žlez,
- kronična vnetja ušes,
- pogosto bruhanje,
- praskanje kože.
A vsaka reakcija na hrano še ne pomeni alergije. Dejstvo je, da bodo številni psi v svojem življenju vsaj občasno »reagirali« na nekaj, kar so pojedli. A akutni, kratkotrajni in redki primer motnje odvajanja ne predstavlja nujne alergije in intolerance na določeno hrano. Ta vrsta alergije se običajno pokaže po dolgotrajnem prehranjevanju z neko hrano.
Pri alergiji na hrano je zdravljenje s kortikosteroidi neučinkovito. Pomembno je, da se določi alergen v prehrane, ki se nato izloči iz prehranjevanja. Običajno je ugotavljanje alergenov zelo dolgotrajen postopek. Potrebno je namreč 8 tednov, da se vsa prehrana izloči iz kužkovega telesa. Zato mora kužek, ki se zdravi, od 8 do 12 tednov jesti samo hipoalergeno hrano. Ko pride do izboljšanja kliničnih znakov, vam veterinar svetuje, kako nadaljevati z zdravljenjem.
Alergija na bolhe in zunanje zajedavce
Tehnično gledano bi lahko alergijo na zunanje zajedavce uvrstili med kontaktne alergije, ki prihajajo iz okolja. A simptomi alergije na bolhe in druge zajedavce imajo drugačne simptome kot kontaktne alergije. Bolhe lahko kužek dobi v naravi, gozdu, na travniku ali od kakšne druge živali.
Žuželke, kot so pajki, klopi, bolhe, črne muhe, mušice, komarji, mravlje, čebeli in ose, lahko ob piku ali ugrizu, pri kužku povzročijo alergijsko reakcijo.
Alergija na beljakovine iz žuželk – slino je daleč najpogostejša alergija pri psih. Večina psov ima ob piku žuželke blago reakcijo. Kužki z alergijo pa reagirajo na pik z močnim praskanjem, saj ga predel ali celotno območje kože, srbi. Pretirano praskanje lahko privede do sekundarne okužbe kože, kar zahteva dodatna zdravila in neprijetnosti, povezane z ranjeno kožo.
Pri alergiji na bolhe in druge žuželke je predvsem pomembno, da imamo bolhe pri alergičnem kužku nenehno pod nadzorom. To je glede na življenjski cikel bolh dokaj težko. Vseeno obstaja na trgu veliko sredstev, ki pomagajo uravnavati nivo bolh pri kužku.
Kadar strog nadzor bolh ni mogoč ali v primeru močnega srbenja, vam lahko veterinar predpiše antihistaminike ali kortikosteroide. S tem prepreči akutno alergijsko reakcijo in takoj olajša srbenje.
Simptome alergije lahko zamenjamo z drugimi motnjami pri psih. Nikakor in nikoli svojemu psu ne postavljajte diagnoze sami. Pomembno je, da svojega kužka ob kakršnikoli spremembi pripeljete k veterinarju. Le on in strokovnjak s tega področja lahko točneje določita zdravstveno stanje vašega kužka in uvedeta ukrepe za izboljšanje tega stanja. Ko veterinar vašemu hišnemu ljubljencu diagnosticira alergije, se mora vsa družina natančno držati nasvetov veterinarja. Le tako boste skupaj lajšali morebitno nelagodje svojega pasjega prijatelja.
Deja Drobne
Viri:
