Vprašaj veterinarja, 2. del

2045

Vprasaj-veterinarjaRubrika Vprašajte veterinarja s to številko doživlja šele drugo objavo, vprašanj pa je toliko, da na njih ne moremo več odgovarjati sproti, za kar se iskreno opravičujem. Delno je za pozne odgovore kriva tudi obremenitev z birokratskimi zadevami, ki včasih begajo tudi nas veterinarje.

Popravek k prejšnji številki, v kateri smo objavili razlago novih prepisov o obveznem cepljenju psov proti steklini. Navodila, ki smo jih veterinarji prejeli od države, so nekoliko nejasna, zato obstajajo različna tolmačenja teh, celo s strani uradnih veterinarjev (»veterinarskih inšpektorjev«). Pravilna razlaga naj bi bila:

‒        pes, ki je bil cepljen v letu 2013, mora biti cepljen še v letih 2014 in 2015 (ne pozneje kot na leto dni, torej v letu 2015 najpozneje na dan, ko je bil cepljen v letu 2014);

‒        pes, ki je bil cepljen v letih 2012 in 2013, mora biti cepljen v letu 2014, nato na toliko časa, kot je registrirana ob zadnjem cepljenju uporabljena vakcina (torej od enega do treh let);

‒        pes, ki v letu 2013 ni bil cepljen ali je bil v letu 2014 cepljen prvič, mora opraviti tri cepljenja v letih 2014, 2015 in 2016, in sicer na največ 365 dni, a ne v istem koledarskem letu.

V primeru, da psa zaradi veterinarskih razlogov (brejost, bolezen, poškodba …) ne daste pravočasno cepiti, lahko pri uradnem veterinarju (UVHVVR) predhodno podate vlogo za prestavitev cepljenja. Vlogi mora biti priloženo tudi veterinarsko potrdilo o razlogu za preložitev cepljenja.

Imam vprašanje. Moja psička Ajša je stara dve leti in zelo rada preganja mačke. Kako jo tega odvaditi? Sprašujemo se, ali bi jo sterilizirali?

Maša

[members_only]

Žal so vedenjske problematike za reševanje zelo zahtevne in od primera do primera različne. V tem primeru je treba raziskati, zakaj rada preganja mačke (lovski nagon, slaba izkušnja …), hkrati pa najti kombinacijo različnih metod pozitivnih in negativnih motivacij, ki pri tej psički zaležejo. To je po navadi dolgotrajen proces, za katerega veterinarska klinika ni primerno okolje, zato se s tem ukvarjajo le redki veterinarji. Predlagam, da se povežete s kakšnim lokalnim kinološkim društvom ter se s psičko vpišeta v kakšen tečaj. Izkušen trener je oseba, ki vam bo lahko pomagala razločiti, ali gre za vedenjsko motnjo ali močan nagon, ki pa ga je treba preusmeriti.

Sterilizacijo vsekakor predlagam, saj ima več pozitivnih kot negativnih učinkov na dolgoživost psa (a to je druga tema). Ne verjamem pa, da bo pomagala preprečiti preganjanje mačk.

Imamo labradorko, ki se ji na sprednjih tačkah med blazinicami rado vname. Kaj storiti? Ko pridemo s sprehoda, ji tačke umijemo in namažemo s kremo, pa ima kljub temu še vedno rdečo in svežo rano.

Iva

Pozdravljeni! Doma imam psičko pasme shih-tzu. Imam pa vprašanje. Kadar pridemo s sprehoda ali pa zjutraj, preden gremo spat, si liže tačke. Včasih si zadnje tačke tudi grize, zato se ji dlaka strdi in sprime skupaj. Zakaj to počne? Kaj naj naredim, da tega ne bo več počela? Enkrat je imela tudi garje, proti katerim smo ji dajali zdravila in jo mazali s kremo. Ali je mogoče kaj povezano s tem?

Hvala za odgovor že vnaprej.

Lara Narobe

Vnetje kože med blazinicami (pododermatitis) je pogosta težava psov, vzroki zanjo pa so različni. Razlog so lahko različni tujki (semena trave, koščki stekla, kovinski opilki, trnje, trske in podobno), dražeče snovi (čistila in razkužila na tleh, urin in živalsko blato v slabo očiščenih pesjakih, sol proti poledici na cesti in podobno), redkeje pa tudi paraziti (garje).

Najpogostejši razlog za pododermatitis so alergije, predvsem alergija na hrano. To se lahko dokaže s tako imenovano izločevalno dieto. Seveda pa je prednost pozdraviti že vneto kožo na tački. Tu so zdaj glivice in ali bakterije. Predlagam pregled pri veterinarju, ki ima izkušnje z zdravljenjem kože. Takšna zdravljenja do popolne ozdravitve (ko se tudi ugotovijo in odpravijo razlogi za morebitne alergije) so po navadi zelo dolga, zato je treba veliko natančnega dela s strani veterinarja (narediti bris rane, ugotoviti, katere baterije ali glivice so prisotne, ugotoviti njihovo morebitno rezistenco na antibiotike, pripraviti primeren načrt izključevalne diete) in lastnika (redno čistiti, razkuževati rano, redno dajati predpisana zdravila, se strogo držati veterinarjevih navodil glede zdravil in prehrane). Brez dobrih navodil veterinarja in skrbnega upoštevanja teh s strani lastnika lahko takšna zdravljenja pogosto prinesejo le kratkotrajna izboljšanja, vnetja pa se pogosto ponavljajo in z leti slabšajo.

Pozdravljeni, vprašala bi, če bi imeli kakšen nasvet o nakupu psa. Smo štiričlanska mlada družina z dvema otrokoma (eden je star še ne dve leti, drugi pa pet). Zanima me, kakšnega psa/psičko bi nam priporočali.

Hvala lepa in lep pozdrav,
Simona

Na to vprašanje ni lahko odgovoriti, saj je treba vedeti še veliko drugih stvari, ki so s tem povezane:

–        Imate hišo z večjim ali manjšim vrtom, primernim za psa?

–        Bi pes bival samo v hiši, imel zunanji pesjak z vstopom v hišo čez dan ali sploh ne?

–        Ste aktivna družina in se radi veliko gibate v naravi ali ste bolj »zapečkarski«? To je eno najpomembnejših vprašanj. Če se ne gibate radi, se nikoli ne boste ujeli z bolj aktivnimi psi, če pa bi želeli spremljevalca na rednih tekih, morate imeti psa, ki vas bo lahko dohajal.

–        Veliko potujete z avtom? Bi želeli psa voziti s seboj?

–        So vam všeč večji ali manjši psi? Imate raje dolgodlake (veliko česanja) ali kratkodlake?

Zgoraj sem navedel le nekaj vprašanj, na katera morate odkrito odgovoriti (tudi s pomočjo knjig, pogovora z izkušenimi vodniki psov), preden sploh pomislite na katerokoli žival. Pes se bo lahko vklopil, bil srečen in osrečeval le družino, s katero se sklada.

Kot veterinar z večletnimi izkušnjami v zavetišču vam lahko povem, da bi sam šel v zavetišče in tam izbral najverjetneje odraslo, lahko tudi starejšo samičko, ki bi ustrezala mojim željam. Starejši psi imajo namreč že izoblikovan značaj, zato je možnih »presenečenj« z neujemanjem značaja lastnika in psa manj. Psičke so po navadi bolj strpne do (mlajših) otrok. Povežite se z zavetišči. Pustite, da vam svetujejo kužka po tem, ko so vam dobro prisluhnili. Dobili boste lahko kosmatinčka, o katerem bodo vaši otroci pripovedovali vašim vnučkom.

Imam dve leti starega kavalierja. Pred nekaj meseci je bil kastriran, imel bolhe, od takrat pa se zelo veliko praska. Imamo ga na dieti, tako da izločujemo hrano, a še vedno ni učinka. Zanima me, kam iti na pregled? Ali bi bilo po odvzemu krvi možno ugotoviti, na kaj je alergičen?

Sara

Srbenje je zelo pogosta težava pri psih, vzrokov zanjo pa je lahko več. Vsekakor so bolhe na prvem mestu, ljudje pa jih podcenjujemo oziroma niti ne razumemo njihovega razvojnega kroga, zato se jih sploh ne znamo znebiti. Bolhe se namreč razmnožujejo v okolici, kar pomeni, da lahko do 90 odstotkov bolh v danem trenutku sploh ni na psu, ampak v tapisonih, itisonih, preprogah, odejah, oblazinjenem pohištvu, razpokah parketa, pod omarami …

Če ste za zatiranje bolh uporabili le kratkotrajno terapijo proti bolham in niste odpravili bolh iz okolice, se jih sploh niste znebili. Ampule proti bolham namreč v najboljšem primeru delujejo le mesec, razvojni krog bolhe pa je lahko tudi do šest mesecev.

Srbenje povzročajo tudi različne alergije, med drugim tudi alergija na hrano. Dokazovanje alergije na hrano je možno le z izključevalno dieto, a tudi ta lahko traja dolgo časa, odvisna pa je od 100-odstotnega sodelovanja lastnika. Če kužku v času izključevalne diete ne dajemo samo hrane, za katero ste se dogovorili z veterinarjem, potem uspeha ne more biti.

Krvni testi na alergene pri psih so možni, a le na okoljske. Čeprav nekateri laboratoriji omogočajo tudi teste na prehranske alergene, izkušnje svetovne veterine kažejo na to, da ti rezultati niso zanesljivi.

Doma imam sedem let starega mešanca z labradorcem, ki živi v pesjaku. Vsako leto jeseni se mu na gobčku pojavijo mesta brez dlake (krogi). Veterinar pravi, da gre za rdeče pršice, ki jih zatiram z ampulo stronghold. Po uporabi te se dlaka zaraste nazaj, ampak se po približno dveh mesecih pršice spet pojavijo. Pesjak in uto redno razkužujem. Pes po navodilih veterinarja dobiva tablete/ampule proti zajedavcem. Zanima me, kako naj se za vedno rešim te nadloge? Najlepša hvala za odgovor.

Špela

Če je vaš veterinar zares izoliral rdečo pršico, znano tudi kot rdeči pajek (trombicula autumnalis), potem se je žal ne boste znebili zlahka. Ta pršica je namreč zajedavec na rastlinah, pes pa jo dobi tako, da s smrčkom »rije« po zemlji, kjer je njena razvojna oblika, ki lahko parazitira tudi na toplokrvnih živalih.

Predlagam, da svojega kosmatinca dobro opazujete, kje veliko vohlja (pod kakšnimi grmi, drevjem, rožami; pršica ima še posebej rada sočnice – netresk, drevo denarja, agave … – in kaktuse). Morda boste na okoliških rastlinah opazili rdeče pajke, manj kot milimeter velike živalce živo rdeče barve. Če vam uspe najti vir te nadloge, jo zatrite na rastlini, če pa tega ne morete, potem začnite dajati preparat stronghold že kakšen mesec pred začetkom težav.

[/members_only]

Objavljeno v šestnajsti številki revije Kužek