Kaj vas je prepričalo, da ste se odločili ustanoviti Zavod PET?
Zavod je bil, na pobudo enajstih ustanovnih članic, ustanovljen sredi oktobra leta 2011. Vse ustanovne članice smo pred tem delovale v drugem društvu za terapijo s pomočjo živali, ki pa se je ukvarjalo tudi s šolanjem psov pomočnikov in vodičev slepih oseb. Za novo, samostojno pot smo se odločile, ker smo se želele posvetiti in ukvarjati samo s posredovanjem s pomočjo psa ter smo imele skupno vizijo o razvoju in napredku te dejavnosti v Sloveniji. Želele smo, in naše moči še vedno usmerjamo v to, da se zakonsko in sistemsko uredi področje posredovanja s pomočjo psa ter da dejavnost v Sloveniji dobi mesto, ki ji pripada.
Koliko terapevtskih parov trenutno šteje Zavod PET? Občudovanja vredno je, da ste vsi prostovoljci. 
Trenutno je v zavod vključenih 32 članov. Od teh je 13 terapevtskih parov in 12 pripravnikov. Res je, vsi smo prostovoljci in razdajamo svoj čas, znanje in veliko dobre volje. Delamo »zastonj«, nikakor pa ne zaman, saj se nam povrne kako drugače. Neprecenljiv je občutek, ko veš, da si nekomu pomagal.
Žal pa nas je, glede na potrebe, še vedno premalo. Medse vabimo tudi prostovoljce brez psov, saj v zavodu dela nikoli ne zmanjka.
Zavod živi samo od članarin, sponzorstev, donacij in, kot sem že povedala, razdajanja prostega časa prostovoljcev.
Ukvarjate se z AAI, AAA in AAT. Kaj pravzaprav pomenijo?
Posredovanje s pomočjo psa (AAI – Animal Assisted Interventions): je katerokoli posredovanje, ki namensko vključuje živali/psa kot del terapevtskega procesa ali izboljšanja kakovosti človekovega življenja na kateremkoli področju. Izvaja se lahko kot terapija ali aktivnost s posameznim uporabnikom ali s skupino uporabnikov.
Aktivnost s pomočjo psa (AAA – Animal Assisted Activity): je posredovanje, ki zagotavlja možnosti za motivacijske, izobraževalne, rekreacijske in ali terapevtske koristi, s katerimi izboljšamo kakovost življenja. Aktivnosti, ki temeljijo na stiku človeka s psom, izvajajo posebej usposobljeni prostovoljci skupaj s svojimi psi, ki ustrezajo določenim merilom, ni pa nujno, da sodeluje tudi strokovna oseba, čeprav je to vsekakor zaželeno. Iste aktivnosti lahko namenimo različnim posameznim uporabnikom ali skupini hkrati.
Glavne značilnosti: prisotnost strokovnega delavca ni nujna, cilji niso točno določeni, beleženje sprememb in napredka ni obvezno, vsebina ter trajanje aktivnosti se lahko spontano prilagajata trenutni situaciji.
Predvsem v ZDA, pa tudi v Sloveniji, se pogosto uporablja termin družabništvo.
To so spontani obiski, kjer ni določen noben terapevtski cilj ali program aktivnosti. Posamezniku druženje s psom popestri dan. V Sloveniji se ta oblika pojavlja kot terapija, kar je napačno poimenovanje in razumevanje terapevtskega dela. Po drugi strani pa se takšne obiske velikokrat označi za nič posebnega, manj vredne oziroma kot nekaj, kar lahko počne vsak in brez kakršnegakoli znanja. Tako je v Sloveniji kar nekaj posameznikov, ki s svojimi psi obiskujejo ustanove, nimajo pa potrebnega znanja oziroma je to pomanjkljivo, kako primerni so psi in ali so zdravi, pa je tudi vprašanje. V zavodu se tega termina prav zaradi tega izogibamo, saj se zavedamo odgovornosti do vseh vpletenih.
[members_only]
Terapija s pomočjo psa (AAT – Animal Assisted Therapy): je ciljno usmerjeno posredovanje, v katerem je pes, ki ustreza določenim merilom, sestavni del procesa. AAT izvajajo za to usposobljeni strokovnjaki v okviru svoje stroke (zdravnik, medicinska sestra, delovni terapevt, fizioterapevt, učitelj, vzgojitelj, specialni pedagog …). Glavne značilnosti so: točno določeni cilji, katerih namen je izboljšanje človeških fizičnih, socialnih, emocionalnih in ali kognitivnih funkcij, beleženje ter merjenje vseh sprememb in napredka posameznega uporabnika oziroma skupine.
Program terapije s pomočjo psov se ponekod v tujini priznava kot ena od metod zdravljenja in je primerljiv z glasbeno, likovno, izrazno ali plesno terapijo. Orodje ali pripomoček, s katerim dela strokovna oseba, je torej izšolani terapevtski pes. Ponekod tako obliko terapije predpisujejo kardiologi, psihiatri in pediatri.
V zavodu pa izvajamo tudi izobraževanje s pomočjo psa (AAE – Animal Assisted Education) in licenčni program Berem za PET (R.E.A.D. ® – READING EDUCATION ASSISTANCE DOGS).
Kako postati član Zavoda PET? So omejitve/prednosti glede pasem, starosti psov?
V zavod se lahko vključite kot delovni član ali se včlanite v informacijski center in ste kot podporni član redno obveščeni o dogajanju.
Če želite delovati s psom, se morate najprej udeležiti testiranja. Na dan testiranja mora biti pes star najmanj eno leto, vodnik pa najmanj 18 let. Poleg tega pes v registru psov ne sme imeti zavedenega ugriza. To so pogoji, da lahko pes pristopi k testiranju. Glede pasem ni omejitve.
Če sta pes in vodnik ocenjena kot primerna, sledijo udeležba v programu splošnega izobraževanja, veterinarski pregled ter spričevalo, ki potrjuje, da je pes zdrav in zmožen delati. Nato mora terapevtski par – pripravnik opraviti praktično usposabljanje, najmanj 25 ur prakse v različnih ustanovah. Po zaključenem praktičnem usposabljanju in predložitvi dokumentov z opisi posameznih ur dela terapevtski par – pripravnik pred strokovno komisijo opravlja teoretični in praktični izpit za pridobitev licence za izvajanje terapevtskih metod posredovanja s pomočjo psa.
Kako določite, kateri pes je primeren za takšno delo? Kako to opazi lastnik?
Pes se v raznih situacijah ne sme odzvati panično ali agresivno, ne sme biti nezaupljiv, mora biti samozavesten, vendar vodljiv in poslušen, stabilen, učljiv, radoveden in igriv. Iskati mora stik s človekom, ne samo dovoliti ga oziroma prenašati dotike. Velik pomen dajemo tudi sodelovanju psa z vodnikom in nasprotno. Morata si zaupati, vodnik pa mora psa znati primerno voditi in mu pomagati v različnih situacijah.
Kako na uporabnike deluje terapija s pomočjo psa?
Naj najprej povem, da je posredovanje s pomočjo psa učinkovito, če posameznik psa sprejme. Primerov, v katerih bi posameznik obisk psa odklonil, je zanemarljivo malo. Navadno se naši uporabniki, pa naj bodo to otroci, odrasli ali starejši, obiskov zelo razveselijo in pse z navdušenjem sprejmejo.
Raziskave so pokazale, da lahko prisotnost psa znižuje krvni tlak in srčni utrip. Prisotnost in dotikanje psa človeka pomirjata ter zmanjšujeta fizično bolečino in psihično nelagodje. Sodelovanje med človekom in psom lahko tako koristi na različnih področjih: izboljšajo se motorične sposobnosti, koordinacije oko-roka, izražanje čustev, socialne spretnosti, zmanjšajo se anksioznosti, višje samospoštovanje, učenje primernega dotika, boljša in dolgotrajnejša pozornost, osredotočenost na nalogo, izboljšanje verbalne komunikacije, predvsem pa znižuje stres, kar je v teh časih izrednega pomena.
Sodelujete z bolnišnicami, šolami in drugimi ustanovami. Je bilo do teh dogovorov težko priti? So bili zaposleni kdaj skeptični?
Po navadi je ustanova tista, ki se obrne na nas, da bi začeli pri njih izvajati posredovanje s pomočjo psa oziroma se na nas obrne nekdo, katerega bližnji krajši ali daljši čas bivajo v tej ustanovi.
Vsi (vodstvo, zaposleni, starši, skrbniki uporabnikov) morajo vedeti, kaj in kako se izvaja, da ne bi prišlo do nepotrebnih nesoglasij, kdaj in kje se dejavnost izvaja, kako naj se obnašajo v prisotnosti psa, da dela ne motijo in podobno. Ustanova mora pred začetkom dela določiti tudi odgovorno osebo.
Ustanovo zaprosimo tudi za vračilo potnih stroškov našim terapevtskim parom, saj vendar darujejo svoj čas in znanje, se pa trudimo, da jo obiskujejo terapevtski pari iz bližnje okolice, da so stroški čim nižji.
Sem in tja sicer naletimo na pomisleke od vodstva ali zaposlenih glede sanitarnih tveganj, obolenj in alergij, odgovornosti, stroškov, včasih pa se kdo od zaposlenih tudi boji psov oziroma njihovo prisotnost odklanja. Težava je največkrat v neznanju oziroma premajhni osveščenosti. Vendar se pomisleki hitro razblinijo, ko jim povemo, kakšne pogoje morajo naši prostovoljci pred začetkom dela izpolniti, kako so naši prostovoljci in psi izšolani ter osveščeni o morebitnih tveganjih, da so psi veterinarsko v celoti pregledani in zelo negovani, da imamo pse zavarovane proti tretji osebi, skratka, da delujemo z vso odgovornostjo do ustanov, uporabnikov in naših prostovoljcev ter njihovih psov.
[/members_only]
Valentina Horvat Kokalj, kinološka inštruktorica in direktorica Zavoda PET
Objavljeno v dvanajsti številki revije Kužek
