Kaj vas je prepričalo, da ste se odločili ustanoviti Zavod PET?
Zavod je bil, na pobudo enajstih ustanovnih članic, ustanovljen sredi oktobra leta 2011. Vse ustanovne članice smo pred tem delovale v drugem društvu za terapijo s pomočjo živali, ki pa se je ukvarjalo tudi s šolanjem psov pomočnikov in vodičev slepih oseb. Za novo, samostojno pot smo se odločile, ker smo se želele posvetiti in ukvarjati samo s posredovanjem s pomočjo psa ter smo imele skupno vizijo o razvoju in napredku te dejavnosti v Sloveniji. Želele smo, in naše moči še vedno usmerjamo v to, da se zakonsko in sistemsko uredi področje posredovanja s pomočjo psa ter da dejavnost v Sloveniji dobi mesto, ki ji pripada.
Koliko terapevtskih parov trenutno šteje Zavod PET? Občudovanja vredno je, da ste vsi prostovoljci. 
Trenutno je v zavod vključenih 32 članov. Od teh je 13 terapevtskih parov in 12 pripravnikov. Res je, vsi smo prostovoljci in razdajamo svoj čas, znanje in veliko dobre volje. Delamo »zastonj«, nikakor pa ne zaman, saj se nam povrne kako drugače. Neprecenljiv je občutek, ko veš, da si nekomu pomagal.
Žal pa nas je, glede na potrebe, še vedno premalo. Medse vabimo tudi prostovoljce brez psov, saj v zavodu dela nikoli ne zmanjka.
Zavod živi samo od članarin, sponzorstev, donacij in, kot sem že povedala, razdajanja prostega časa prostovoljcev.
Ukvarjate se z AAI, AAA in AAT. Kaj pravzaprav pomenijo?
Posredovanje s pomočjo psa (AAI – Animal Assisted Interventions): je katerokoli posredovanje, ki namensko vključuje živali/psa kot del terapevtskega procesa ali izboljšanja kakovosti človekovega življenja na kateremkoli področju. Izvaja se lahko kot terapija ali aktivnost s posameznim uporabnikom ali s skupino uporabnikov.
Aktivnost s pomočjo psa (AAA – Animal Assisted Activity): je posredovanje, ki zagotavlja možnosti za motivacijske, izobraževalne, rekreacijske in ali terapevtske koristi, s katerimi izboljšamo kakovost življenja. Aktivnosti, ki temeljijo na stiku človeka s psom, izvajajo posebej usposobljeni prostovoljci skupaj s svojimi psi, ki ustrezajo določenim merilom, ni pa nujno, da sodeluje tudi strokovna oseba, čeprav je to vsekakor zaželeno. Iste aktivnosti lahko namenimo različnim posameznim uporabnikom ali skupini hkrati.
Glavne značilnosti: prisotnost strokovnega delavca ni nujna, cilji niso točno določeni, beleženje sprememb in napredka ni obvezno, vsebina ter trajanje aktivnosti se lahko spontano prilagajata trenutni situaciji.
Predvsem v ZDA, pa tudi v Sloveniji, se pogosto uporablja termin družabništvo.
To so spontani obiski, kjer ni določen noben terapevtski cilj ali program aktivnosti. Posamezniku druženje s psom popestri dan. V Sloveniji se ta oblika pojavlja kot terapija, kar je napačno poimenovanje in razumevanje terapevtskega dela. Po drugi strani pa se takšne obiske velikokrat označi za nič posebnega, manj vredne oziroma kot nekaj, kar lahko počne vsak in brez kakršnegakoli znanja. Tako je v Sloveniji kar nekaj posameznikov, ki s svojimi psi obiskujejo ustanove, nimajo pa potrebnega znanja oziroma je to pomanjkljivo, kako primerni so psi in ali so zdravi, pa je tudi vprašanje. V zavodu se tega termina prav zaradi tega izogibamo, saj se zavedamo odgovornosti do vseh vpletenih.
Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.
Valentina Horvat Kokalj, kinološka inštruktorica in direktorica Zavoda PET
Objavljeno v dvanajsti številki revije Kužek
