Trend dovoliti vstop psom v bolnišnice, domove za ostarele in druge zdravstvene ustanove se širi tudi na druge organizacije, iz katerih izhajajo anekdote o pozitivnih reakcijah zaposlenih in strank. Te reakcije so konsistentne z ugotovitvami študij, ki preučujejo interakcijo človek-žival in podpirajo vlogo hišnega ljubljenca kot obliko neobsojajoče socialne podpore, ki se lahko razširi tudi na delovno mesto in spodbudi medosebne interakcije, pozitivno vpliva na produktivnost, delovno zadovoljstvo in pripadnost organizaciji ter zmanjša reakcije na stres.
Lani sva izvedli raziskavo o tem, kakšno vlogo ima pes v Sloveniji, in sicer na takšnih delovnih mestih, kjer njegova prisotnost ni potrebna zaradi drugih razlogov (spremljanje invalidov, pomoč pri odkrivanju mamil, terapevtsko delo in drugo). V raziskavi je sodelovalo 24 lastnikov, ki imajo možnost vzeti psa s seboj na delo. Prihajajo z različnih področij (veterinarska ambulanta, mediji, trgovina za male živali, informatika, marketing, vzgoja in izobraževanje, rekreacija, administracija). Psi so različnih pasem (pritlikavi pinč, francoski buldog, koker španjel, havanski bišon, Jack Russell terier, šetlandski ovčar, pumi, basset hound, border collie, veliki šnavcer, labradorec, zlati prinašalec, nemški bokser, veliki švicarski planšarski pes), največ pa je mešancev. Med delovnikom pes potrebuje krajši ali daljši sprehod, kar nekateri nadoknadijo z dodatnimi urami ali se celo odpovedo malici.
Zaposleni v manjših oziroma lastnih organizacijah so o dovodu psa vnaprej vprašali sodelavce, v večjih organizacijah pa so za dovoljenje vprašali direktorja oziroma lastnika, nato sodelavce in/ali stranke. Več kot polovica meni, da delajo v organizacijah, ki so prijazne živalim, in tudi drugi zaposleni imajo možnost psa pripeljati s seboj.
Zaradi psa na delovnem mestu je potrebna določena mera prilagajanja, največ seveda v večjih organizacijah. Na Radiu Študent, na primer, so psi dobrodošli, omejitve gibanja pa obstajajo za določene prostore, kjer se nahaja draga tehnična oprema. Tri četrtine udeležencev poroča, da gre za ustaljeno politiko organizacije, nihče pa ne omenja pisnega dokumenta, ki bi pokrivalo obravnavano področje. Nenapisano pravilo pri večini je, kot pravi veterinarka (Moj Vet, d. o. o.), »da le ne moti strank in delovnega procesa.« Ustrezne in visoke standarde, katerega psa pripeljati, kdaj, kam, za koliko časa, si postavijo kar zaposleni sami. Več kot polovica udeležencev omenja tudi pomembnost značajskih potez psa – plašne, nedružabne in agresivne pse raje obdržijo doma. S seboj pripeljejo le psa, ki je umirjen, poslušen, čist, negovan, redno cepljen ter zaščiten proti zajedavcem.
Celotna vsebina članka je na voljo samo naročnikom spletnega dostopa. Če ste že naročnik spletnega dostopa, se prijavite tukaj. Če še niste naročnik, vas vabimo da se naročite tukaj in s tem pridobite dostop do vseh vsebin na spletni strani.
Iris Smolkovič in Eva Boštjančič
Objavljeno v deseti številki revije Kužek
