Alergijske reakcije na hrano

5822

Številnim psom določena hrana povzroča alergije, ki jih je zelo težko diagnosticirati in zdraviti. Alergijskih reakcij ne smemo zanemarjati, saj lahko negativno vplivajo na splošno zdravje in počutje psa ter povzročijo celo vrsto nevšečnosti, od kožnih sprememb in želodčnih težav do motenj obnašanja. Čeprav je prehrana kompleksna znanost, lahko že samo z razumevanjem presnove psa, ustreznimi spremembami prehranskih navad in izločitvijo problematičnih sestavin, pomagamo obnoviti zdravje in vitalnost psa.

Kaj je alergijska reakcija na hrano?

Obstajata dve glavni obliki alergijskih reakcij na hrano:

 1)    Alergija na hrano/preobčutljivost na hrano – gre za alergijo v pravem pomenu besede, ki je definirana kot imunski odziv na določeno sestavino (po navadi na proteine v hrani).

2)    Prehranska intoleranca – gre za reakcijo zaradi neimunoloških mehanizmov.

Anafilaksija je akutna alergijska reakcija na določeno snov, katere simptomi so otekanje obraza, ustnic, ušes, jezika in grla. Možni so tudi srbeči, rdeče obrobljeni izpuščaji.

Uživanje neobičajne hrane – v tem primeru do alergijske reakcije pride zaradi uživanja neprebavljive hrane, prenajedanja in uživanja raznih ostankov iz smeti.

Metabolična reakcija – do alergijske reakcije pride, če pes zaužije določeno substanco, ki negativno vpliva na njegov metabolizem, na primer zaradi pomanjkanja laktoze.

Idiosinkrazija je nenormalen odziv, ki je podoben prehranski alergiji, vendar ni povezan z imunskimi mehanizmi.

Farmakološka reakcija – do reakcije pride zaradi določene snovi, ki na organizem psa učinkuje kot droga.

Terminologija
Znaki negativne reakcije na hrano

Kako vem, da ima moj pes reakcijo na hrano?

Znaki alergijskih reakcij na hrano so različni. Prizadenejo lahko pse vseh starosti. Prave alergije se pojavijo po dolgotrajni izpostavljenosti določeni sestavini in so najpogostejše pri psih med prvim in petim letom starosti, kar tretjina primerov pa se pojavi pri psih, ki so mlajši od enega leta.

Ni dokazano, da so nekatere pasme psov bolj podvržene alergijskim reakcijam kot druge, toda alergije z gastrointestinalnimi simptomi se največkrat pojavljajo pri psih pasme shar pei in pri nemških ovčarjih. Ti dve pasmi tudi pogosteje trpita za alergijskimi reakcijami, ki povzročajo kožne spremembe. Ravno tako za tovrstnimi reakcijami velikokrat trpijo psi pasem koker španjel, špringer španjel, zahodnovišavski beli terier, pšenični terier, bokser, jazbečar, angleški bulterier, dalmatinec, Lhasa Apso in zlati prinašalec. Irski seter naj bi bil podvržen glutenski enteropatiji.

Simptomi reakcij na hrano so pogosto podobni simptomom drugih bolezenskih stanj. Kožne spremembe so podobne spremembam zaradi bakterij in parazitov, želodčne težave pa so podobne težavam zaradi virusnih in bakterijskih okužb ter težavam iz drugih zdravstvenih vzrokov. Pomembno je torej, da se posvetujete z veterinarjem, ki bo izključil morebitne druge vzroke, še posebej, če pes bruha, je omotičen ali ima bolečine. Sekundarno infekcijo bo morda potrebno zdraviti z antibiotiki. Nekatere alergijske reakcije vplivajo na pse tako, da začnejo jesti nenavadno hrano in stvari. Jedo na primer travo, kamenje in iztrebke. Prav tako jim lahko začne primanjkovati koncentracije, zaradi česar so preveč energični in jih je težko dresirati.

Testi na alergije na žalost niso najbolj zanesljivi. Pregled krvi, endoskopija in intradermalno testiranje pomagajo v nekaterih primerih, vendar alergijo najučinkoviteje diagnosticiramo s postopnim izključevanjem sumljivih snovi iz prehrane. S testom blata izključimo bakterijske vzroke bolezni. Psi, ki so že bili diagnosticirani s kronično vnetno črevesno boleznijo, so bolj podvrženi alergijskim reakcijam na hrano (po navadi prehranski intoleranci, ki ni prava alergija), saj je vneta črevesna sluznica občutljivejša na določene snovi. Psi s kronično vnetno črevesno boleznijo naj se izogibajo hrani, ki povzroča vetrove, in hrani z visoko vsebnostjo maščob. Za pse s kroničnim kolitisom (z vnetim debelim črevesom) ali malabsorpcijskim sindromom (nezmožnostjo absorpcije ene ali več hranilnih snovi) je primerna dieta s postopnim izločanjem snovi, ki bi lahko povzročale alergijo.

[members_only]

Pri psu se lahko pojavljajo naslednji simptomi:

Gastrointestinalni simptomi:

–  mehko blato/driska,

–  povečana pogostost izločanja blata,

–  povečana količina blata,

–  bruhanje,

Opomba: Zgornji simptomi lahko pomenijo tudi, da se pes prenajeda.

–  slab zadah,

–  zavračanje hrane.

Kožne spremembe:

–  vnetje (zlasti na ušesih, obrazu, stopalih, pod pazduhami in/ali na dimljah);

–  izpadanje dlake;

–  luščenje kože, suha koža/prhljaj;

–  spremembe pigmenta;

–  afte.

Motnje obnašanja:

–  uživanje nenavadnih predmetov (na primer kamnov, velikih količin trave, vejic, blaga);

–  koprofagija (to je uživanje lastnih iztrebkov);

–  pomanjkanje koncentracije, težka dresura;

–  pretirana energičnost, psa težko umirimo;

–  razdražljivost brez razloga.

Zdravljenje alergijskih reakcij na hrano

Kako naj ozdravim alergijsko reakcijo na hrano?

  1. 1.    korak: Dnevnik zaužite hrane

Najprej natančno zapišite vse, kar vaš pes pojé čez dan. Po potrebi dnevnik vodite en teden. Zapisati morate resnično vse, kar vaš pes zaužije, vključno s stvarmi, ki jih ne bi smel (mačja hrana, ostanki iz košev za smeti in podobno).

Zapisati morate:

–  osnovno dnevno prehrano (to je pasjo hrano, ki jo uporabljate);

–  zaužito hrano za ljudi, na primer ostanke mesa in zelenjave od večerje, kos kruha in podobno;

–  pasje priboljške vseh vrst, vključno s pasjimi piškoti;

–  prehranska dopolnila, vključno s homeopatskimi zdravili in zobno pasto;

–  morebitno drugo hrano, na primer zelenjavo na vrtu, mačjo hrano ali hrano za druge hišne ljubljenčke, hrano iz smeti in podobno.

Na seznam morate vključiti vso hrano, ne glede na zaužito količino. En pasji piškot na dan morda res ni veliko, vendar lahko pri občutljivi živali sproži reakcijo. Tudi arome in konzervansi v pasjih igračah in zobni pasti so pomembni. Nekateri psi lahko zaužijejo majhno količino potencialno nevarne snovi, simptomi pa se pokažejo šele, ko so snovi dolgotrajno izpostavljeni. Kljub temu je pomembno, da v začetni fazi raziskave iz prehrane izključite vsa sumljiva živila.

Seznam na koncu preglejte in preverite, če vsebuje kakršnekoli alergene sestavine. Hrano, ki bi psu lahko škodila, izločite iz jedilnika.

Prehranska dopolnila in dodatno hrano (to je priboljške) lahko nemudoma izločite iz prehrane, vendar ne pozabite, da vsaka sprememba rutine psu škodi, na primer, če je pes navajen, da ga po treningu nagradite s priboljškom, potencialno škodljiv prigrizek nadomestite s hipoalergenim prigrizkom, z manjšo količino običajne pasje hrane, ki jo stehtate in shranite posebej v ta namen, ali z zelo majhno porcijo svežega mesa (ne govedine ali jeter). Največ alergijskih reakcij na hrano je ravno posledica sestavin v pasjih priboljških, ki niso hipoalergeni. Simptome lahko torej pogosto odpravimo, če takšne priboljške zamenjamo s primernejšimi.

2. korak: Psa hranite samo z naravno konzervirano hrano in priboljški

Prehranski aditivi, ki najpogosteje sprožajo alergijske reakcije

Antioksidanti in konzervansi

butilirani hidroksianisol – BHA*

butilirani hidroksitoluen – BHT*

Pogosto navedena kot dovoljena antioksidanta ali konzervansa v Evropski uniji.

Antimikrobni konzervansi

natrijev nitrit

Humektanti

propilen glikol

Umetna barvila/konzervansi

azo barvila – tartrazin, oranžno barvilo FCF (E110) in rdeče barvilo AC (E129)

druga barvila – modro barvilo FCF (E133), indigotin

Arome/ojačevalci okusa

mononatrijev glutamat

začimbe

Emulgatorji/stabilizatorji/sredstva za zgoščevanje

izvlečki iz alg – karagenan, alginat

izvlečki iz semen – guaranin

 Opomba: Ti aditivi pogosto sprožajo reakcije pri ljudeh, ni pa dokazov, da se te reakcije sprožajo tudi pri psih.

 Izogibajte se umetnim barvilom, aromam in konzervansom.

 

  1. 2.    korak: Uporabljajte hipoalergeno hrano

Hipoalergena hrana ne vsebuje snovi, ki sprožajo alergijske reakcije. Strokovnjaki so opravili 10 raziskav, v katerih so kar 65 odstotkov alergijskih reakcij povzročili govedina, pšenica in mlečni izdelki. Prehrane kljub temu ne smete spremeniti naenkrat, temveč postopoma.

Hrana naj vsebuje kakovosten, lahko prebavljiv vir proteinov. Proteini, ki se ne prebavijo popolnoma, lahko z ostanki proteinskih antigenov in velikih polipeptidnih molekul sprožijo alergijsko reakcijo.

Običajni alergeni v pasji hrani:

–  pšenični gluten,

–  govedina,

–  mlečni izdelki,

–  soja.

Opomba: Izogibajte se hrani, ki ima med sestavinami navedena žita, saj po navadi vsebuje pšenico.

 Psa hranite izključno s hipoalergeno hrano.

4. korak: Bodite pozorni na vso hrano, do katere ima pes dostop. Sem spadajo hrana za ljudi, hrana za ostale hišne ljubljenčke, zelenjava na vrtu in drugo. Psi z dobro prebavo lahko jedo različne vrste hrane, vendar bodite pazljivi, kadar poskušate ugotoviti, kaj je sprožilo alergijsko reakcijo.

Izogibajte se mlečnim izdelkom (zlasti mleku, fermentiranim sirom in jogurtu). Številni psi imajo laktozno intoleranco, saj se njihova raven laktoze (ki je odgovorna za presnovo mlečnega sladkorja) z leti niža.

Mnogi psi imajo radi ribe, vendar ne priporočamo rib v pločevinkah, kot sta na primer tuna in skuša. Vsebujejo visoko vrednost histamina, ki lahko sproži alergijsko reakcijo.

Procesirano meso (zlasti svinjske in goveje klobase) prav tako vsebujejo visoko vrednost histamina in se jim je potrebno izogibati.

Človeška hrana, s katero pogosto hranimo pse, vendar se ji je bolje izogibati:

–  mleko, fermentirani siri in jogurt;

–  jetra (zlasti svinjska);

–  paradižnik, špinača in avokado;

–  procesirane ribe/ribe v pločevinki;

–  sardine (sveže ali v pločevinki);

–  začinjene jedi (kari, čili);

–  procesirano meso (zlasti svinjske in goveje klobase);

–  grozdje, čokolada in čebula – STRUPENE za pse.

Piščančja maščoba/olje

Psi, ki so alergični na piščančje proteine, niso alergični tudi na piščančjo maščobo ali olje. Alergijska reakcija je namreč imunski odziv na proteine. Če je piščančje olje kakovostno in lahko prebavljivo, je primerno tudi za pse z občutljivo prebavo.

 Vaš pes morda obožuje človeško hrano, vendar ga ne hranite z jedmi, ki lahko negativno vplivajo na njegovo prebavo.

Nasveti za prihodnost

Ko ugotovite vzrok alergije, lahko v prehrano postopoma spet začnete uvajati običajno hrano. Če se simptomi ponovno pojavijo, se morate povzročiteljem izogibati tudi v prihodnosti.

V začetni fazi izločanja živil in prehrane se koža po navadi lušči. To pomeni, da se telo razstruplja in izloča snovi, ki jih ne more prebaviti. V primeru prehranske intolerance se zdravje psa zelo hitro izboljša, alergije pa se zdravijo dlje in včasih preteče več mesecev do izboljšanja.

Še nekaj nasvetov …

Stres lahko poslabša alergijske reakcije, saj slabi imunski sistem. Za psa vzpostavite rutino in ustvarite mirno okolje, še posebej med hranjenjem.

Manjši obrok je lažje prebavljiv od večjega. Če ima pes simptome alergijske reakcije na hrano, priporočamo hranjenje v več manjših obrokih.

V nepravilno shranjeni hrani lahko pride do fermentacije. Pomembno je, da psu s simptomi reakcije na hrano dajete živila, ki so bila ustrezno shranjena. Hrane ne izpostavljajte vlagi in kondenzaciji.

[/members_only]

Povzeto po Ness Bird, svetovalki za prehrano pri Arden Grange

 

 Objavljeno v osmi številki revije Kužek