Dryland (letne discipline vleke)
Dryland discipline vleke so, kot smo omenili že v prejšnji številki, vleka vozičkov (podobno kot vleka sank pozimi), bikejoring (vleka kolesa), scooter (vleka skiroja) in najpreprostejša canicross (tek s psom).
Članek se nanaša predvsem na canicross, ki je pri nas najbolj zastopana tekmovalna in rekreativna disciplina. Za canicross potrebujete le nekaj kosov opreme (pas, elastično vrv in oprsnico), nekaj volje do teka in, seveda, psa. Za to disciplino so primerni vsi aktivni psi, ne glede na pasmo ali velikost.
Na kaj moramo biti pozorni pri treningu
Pri pasjem treningu moramo vedno upoštevati, da se psi hitreje pregrejejo kot ljudje, zato sta pri povišani telesni aktivnosti potrebni posebna pozornost in previdnost. Treningov ni priporočljivo izvajati, kadar temperatura preseže 15 stopinj Celzija. Na tekmah z vlečnimi psi to pravilo dosledno upoštevajo in marsikatera je že bila odpovedana zaradi previsokih temperatur.
Paziti moramo tudi, da izberemo primerno podlago za trening. Asfalt je mnogo pregrob za pasje blazinice, zato se mu je potrebno čim bolj izogibati. Za vlečni trening je primerna naravna podlaga – gozdne poti, makadam.
Pse, ki imajo še posebej občutljive blazinice na šapah, lahko preventivno zaščitimo s posebnimi pasjimi čeveljci, imenovanimi »booties«. Bootije uporabljajo predvsem na dolgih zimskih dirkah, kjer so zaradi naravnih pogojev (mraz, sneg, led) in dolgih tras pasja stopala še posebej obremenjena. Uporabljajo pa se tudi pri manjših poškodbah, ko želimo rano zaščititi pred zunanjimi dejavniki.
Faze treninga
V začetni fazi začnemo s krajšimi, z lažjimi treningi. Postopno podaljšujemo dolžino trase ter višamo hitrost. Treninge tako kot pri človeškem športniku stopnjujemo do tekmovalnega obdobja. V tem obdobju mora biti pes kondicijsko optimalno pripravljen. Priprave so odvisne od tekme, za katero pripravljamo sebe in psa (psa pripravljamo na predvideno dolžino obremenitve, na treningu razvijamo moč vleke, ki je še posebej pomembna na vzponih, ter hitrost, ki pride do izraza predvsem na ravnini in spustih. Trening je odvisen od posamezne discipline in razdalje.
Med in po treningih psa opazujemo ter smo pozorni na morebitne znake poškodbe ali utrujenosti. Kot vodnik moramo psa dobro poznati in ga ne obremeniti preveč. Temu prilagodimo tudi načrt treningov. Tekmovalno formo je potrebno oblikovati z veliko mero občutka.
Tako kot človeški športnik tudi pasji potrebuje načrtovanje treninga. Pomemben del treninga je vedno tudi počitek. Psi so sposobni zelo hitre regeneracije, pri čemer jim lahko v veliki meri pomagamo tudi s prehrano.
O prehrani
Psi, ki so aktivni, pokurijo več energije. S hrano jim moramo nuditi zadostno količino beljakovin za izgradnjo in obnovo mišic. Hrana mora biti tudi dovolj bogata z maščobami.
Po aktivnosti je psu potrebno ponuditi obrok, bogat z ogljikovimi hidrati in beljakovinami. Boljšo regeneracijo in nadomestitev izgubljene energije dosežemo tudi s prehrambenimi dodatki. Na našem tržišču dobimo prehrambena dopolnila, ki so narejena posebej za pasji organizem. Po treningu tako lahko psu ponudimo regeneracijski napitek.
Bistvenega pomena je tudi zadostna in pravočasna hidracija. Psu moramo omogočiti zadostno količino vode. Poleg vode pa pravilna hidracija zajema tudi oskrbo z vitamini, minerali in elektroliti.
Za aktivne pse je še posebej smiselna prehranska dopolnitev za zdrave kosti in sklepe. S temi dodatki poskrbimo za boljšo regeneracijo ter preventivno delujemo proti poškodbam.
Vez človek in pes
S pomočjo intenzivnega sodelovanja se med delovnim psom in njegovim vodnikom splete posebna vez. Vodnik vlečnega psa mora že tako ali tako zaupati svojemu psu, saj je pes tisti, ki teče spredaj, ki se prvi odziva na okolico. Brez zaupanja njegovi presoji bi bilo športno udejstvovanje nemogoče.
[members_only]
Človek in pes sta elementa, ki sestavljata ekipo. Za dober rezultat sta potrebna oba. Če med njima ne bi bilo zaupanja, usklajenosti in razumevanja, bi le s težavo opravila s progo. Človeška in pasja komunikacija mora biti usklajena. Morda presenetljivo, toda tekmovalni pari, sestavljeni iz človeka, odličnega športnika, ter psa, prav tako odličnega športnika, ki za sabo nimata skupnih izkušenj s treningov, se večinoma niso izkazali z rezultatom, ki bi ga človek pričakoval.
Vleka je šport, ki ga lahko izvajamo na različnih ravneh. V rekreativnem smislu je lahko namenjena temu, da razgibamo sebe, poskrbimo za gibanje našega psa, aktivno preživimo nekaj časa s svojim psom. Tudi rekreativni tekači s svojimi psi se lahko udeležijo tekem v vleki. V smislu vleke kot tekmovalne discipline pa ta zahteva nekoliko več načrtnega planiranja in treningov. V tem primeru ta aktivnost zahteva precej predanosti in truda. Konkurenčnost na evropski ali svetovni ravni namreč zahteva tako dobro pripravljenega človeka kot dobro pripravljenega tekmovalnega psa.
Različna starostna obdobja
Različna pasja življenjska obdobja zahtevajo različne načine treninga. Medtem ko mladička predvsem postopno navajamo na vleko, odrasle tekmovalne pse določen del leta treniramo. Ko je pes starejši, se pogosto zgodi, da ima še vedno močno željo po vleki, čeprav telo ne zmore več toliko kot včasih. Starejšim psom zato lahko ravno tako omogočimo (krajši ali počasnejši) trening, dokler kažejo željo in potrebo po njem.
Kdaj se pes upokoji, je odvisno od vsakega posameznega psa, na splošno pa velja, da psi lahko tekmujejo nekje do osmega, desetega leta.
Starejši tekmovalni psi pogosto pomagajo pri vzgoji mladičkov, saj se psi najbolje učijo z zgledom: mlad pes se tako najhitreje in najlažje nauči, za kaj pri vleki pravzaprav gre, poleg tega pa ima ob sebi še »mentorja«, ki mu zviša raven samozavesti in mu lahko tudi fizično pomaga.
[/members_only]Patrik Zupanič
Objavljeno v četrti številki revije Kužek
