Na žalost je res: na depresijo niso imuni niti psi. Pogosto jo povzroči kakšna travmatična izkušnja, npr. izguba ljubljene osebe ali živali, menjava doma, bivanje v zavetišču … Pri občutljivejših štirinožcih pa znake depresije lahko sprožijo tudi navidezno običajni, za ljudi celo pozitivni dogodki, kot je npr. prihod novorojenčka.
Diagnoza depresije se postavi, ko so ovrženi vsi morebitni zdravstveni vzroki za nenavadno pasje vedenje, ki traja dolgo časa in ne kaže znakov izboljšanja. Psi nam svojih čustev ne morejo izraziti z besedami, nam pa jih kažejo v dejanjih, preko katerih lahko, če smo dovolj pozorni, ugotovimo, da naš kuža prestaja težko obdobje svojega življenja.
Pomanjkanje apetita
Najbolj pogost prvi znak depresije so spremembe v apetitu in posledično prehranjevanju. Če je vaš kuža še do pred kratim posodo hrane vedno polizal do dna, zdaj pa stežka spravi vase več kot nekaj grižljajev, je to očiten znak, da je nekaj narobe. Stanje je še posebej alarmantno, če se mu sline ne pocedijo niti ob pogledu na njegove najljubše priboljške.
[members_only]
Zmanjšana aktivnost
Če vaš kuža, ki je poprej ves čas kar kipel od energije, večino svojega časa nameni spanju in poležavanju, je temu vsekakor treba posvetiti pozornost. Manjšo mero aktivnosti navadno lažje opazimo pri mlajših psih, ki bi lahko od vse energije, ki jo premorejo, v enem dnevu trikrat obtekli celoten svet. S staranjem psov je normalno, da se niža tudi njihov nivo energije in želja po aktivnosti, vendar tudi pri najstarejših psih ne bi smeli imeti težav z vzbujanjem motivacije. Če ob pogledu na najljubšo igračo ali pripravljanju na sprehod, pes ostane apatičen, je to jasna gesta, ki nam kaže, da je naš ljubljenec izgubil voljo do delanja stvari, ki so ga prej osrečevale.
Izogibanje lastnikovi družbi
V kolikor normalno obnašanje vašega psa obsega nenehno sledenje vašim korakom in nikoli zapustiti sobe, v kateri se nahajate, ste verjetno lastnik zelo ljubeznivega psa, ki obožuje vašo pozornost. Če opazite, da se je vaš psiček začel držati zase in vašemu gibanju po hiši več ne posveča pozornosti, je potrebno čim prej najti vzrok tej nenadni spremembi. Stanje gre včasih tako daleč, da psi celo nehajo pozdravljati svoje lastnike in ostale goste, ki vstopijo v hišo. Za pse, ki so zdravi in po naravi družabni, je take vrste obnašanja zagotovo psihološkega izvora.
Kaj lahko storite?
Mislite, da se vaš kuža morda bori z depresijo? Če ste opazili katero od zgoraj navedenih sprememb v obnašanju in obenem 100 % izločili možnost katerekoli bolezni ali drugega zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo te nenavadne simptome, verjetno niste daleč od resnice. Na srečo imate prav vi, ki ste njegov najboljši prijatelj in večni podpornik, moč vpliva na psiho vašega kosmatinca in možnost, da mu pomagate do srečnejšega življenja.
Mnogim psom pomaga, če se v njihova življenja vpelje vsakodnevna rutina. Tako točno vejo, kaj in kdaj pričakovati, stalen urnik pa pozitivno vpliva na tesnobne občutke.
Izogibajte se situacijam, ki bi v vašem psu lahko sprožile stresne odzive. Če npr. veste, da ga vznemirja zvok sesalca, sesajte, ko vašega psa ni v hiši. Če se ob nevihtah vaš kuža trese od strahu, ga povabite k sebi, zagotovo se bo v vaši družbi počutil bolj varno in mirneje.
Poskusite ga vključiti v čim več situacij, ki mu predstavljajo veselje in užitek. Peljite ga na sprehod v gozd, ali do tistega potoka, v katerem tako rad namaka svoje tačke. Lahko ga presenetite z novo igračo ali dlje časa trajajočim izletom. Rekreacija vedno dobro dene počutju. Pomaga tudi ponavljanje že naučenih vaj in trikov, ki bo zaposlilo možgane vašega ljubljenčka.
Ob vsem tem pa – ne obupajte. Spomnite se vseh trenutkov, ko vam je vaš kuža nesebično stal ob strani. Zdaj je čas, da mu povrnete uslugo in izkažete vso ljubezen, ki jo premorete. Skupaj bosta zagotovo zmogla!
[/members_only]Maja Bernik
Vir:
www.vetstreet.com
