Res je, čeprav še sami kar ne moremo verjeti. Obrnilo se je že dvajset let delovanja Društva za reševalne pse Maribor, REPS. Tako hitro so minila in toliko vsega se je dogajalo, da bi radi tudi vam ponosno predstavili nekaj najpomembnejših in najlepših prelomnic in dogodkov.
Pričeli smo podobno kot večina »pasjih« društev. S svojimi psi smo ob sprehodih, izletih, božanju, igranju in cartanju želeli početi še kaj. Kajti pes zmore mnogo več. In to dela z veseljem. Ter predano, z vso svojo pasjo dušo. Želeli smo uporabiti in nadgraditi pasje nagone in sposobnosti, izkoristiti njihove neverjetne vohalne sposobnosti, biti aktivni in po možnosti pri vsem tem tudi koristni, ne sami sebi namen. Člani prihajamo iz različnih okolij in strok, povezuje pa nas ljubezen do psov, volja do dela, predvsem pa želja po pomoči
tistim, ki jo v težkih trenutkih potrebujejo. Nekateri so v društvu že od samega začetka, 20 let, in so s svojimi izkušnjami in znanjem gonilna sila pri usposabljanju ostalih.
Tako smo pričeli s treningi in šolanjem psov, ne da bi se prav natančno zavedali, kakšna kompleksnost znanj in širina je zaobjeta v pojmu »reševalni pes«. Osnovni poslušnosti, brez katere ne gre v nobeni disciplini, smo dodajali spretnostne izzive na ovirah in usmerjali pse v vaje iskanja, ki je kaj kmalu z vedno večjimi poudarki preraslo v iskanje pogrešanih oseb. Tudi sami smo morali pridobiti nova znanja, nove veščine, stopiti iz dosedanjih okvirjev. Učenje poslušnosti psa in izšolanje psa spremljevalca je nekaj povsem drugega kot izgradnja samozavestnega, samostojnega in zanesljivega psa, ki zna tudi v najtežjih pogojih (kot so slabo vreme, tema, nevaren, nepoznan in mnogokrat nestabilen teren) suvereno preiskati določeno področje ter nakazati najdeno osebo. Udeležili smo se mnogih tečajev, od »starih mačkov« prejemali nasvete, znanja in predvsem veliko delali, ponavljali, pilili tehniko, se skupaj s psi učili in postopno zoreli in dozoreli.
[members_only]
V času, ko ni bilo realnih akcij, smo svojo pripravljenost potrjevali na raznih tekmovanjih, vse višjega ranga. Največ, kar lahko s psom reševalcem pokažeš, je udeležba na svetovnem prvenstvu. Teh se udeležijo le najboljši od najboljših iz posameznih držav vsega sveta. Ob prijavi moraš izpolnjevati številne kriterije in pogoje. V štirih dneh tekmovanj tekmovalci s psi prikažejo iskanja v ruševini in naravi, reševanje iz vode, sledenje in poslušnost ter premagovanje ovir. Bili smo na 6 svetovnih prvenstvih, Darinka Lečnik Urbancl, naša gonilna sila, je bila s svojo francosko ovčarko Simbo na kar štirih. V zadnjih letih pa na svetovnih prvenstvih tekmuje odlična Hojka Kraigher z vsestranskim labradorcem Logosom vom Keien Fennom, ki je tudi prvi reševalni pes v Sloveniji z mednarodnim izpitom za reševanje iz vode.
Pomemben mejnik je bila pridobitev statusa humanitarne organizacije, ki nam ga je v letu 2006 podelilo Ministrstvo za zdravje RS. Že nekaj časa pred tem smo namreč opravljali humanitarno dejavnost, iskanje pogrešanih oseb s pomočjo psov.
Humanitarnost smo vzeli kot enega temeljnih vodil našega načina življenja. Nismo edini, zato smo se z delovanjem povezali s sorodnimi stanovskimi organizacijami v Sloveniji in Evropi (DRK – Nemški rdeči križ, AKA ARAMA – Zveza za iskanje in reševanje iz Turčije ter mnogimi društvi iz Nemčije, Avstrije, Italije, Madžarske, Slovaške, Hrvaške…).
Že dejavnost sama – iskanje in reševanje – je vodila k iskanju sogovornika tudi k službam, ki se s tem profesionalno ukvarjajo: MO Maribor, Služba za zaščito, reševanje in obrambno načrtovanje (SZRON). Pod njenim okriljem smo ves čas našega delovanja kot specialna enota vodnikov reševalnih psov v sistemu Civilne zaščite (CZ). Sedež in vadbeni poligon imamo na lokaciji Izobraževalnega centra Pekre. Sodelujemo pa tudi z občinami Podravja, Prekmurja ter Koroške.
Ob 20. obletnici delovanja in Dnevu CZ je bilo v sodelovanju z županom Mestne občine Maribor in SZRON naše društvo še posebej prijetno izpostavljeno. Na krajši slovesnosti pred prostori Gasilske brigade v Mariboru nas je nagovoril župan MOM, Andrej Fištravec, in nam predal novo opremo ter Mestni pečat univerzitetnega mesta Maribor kot priznanje za 20 let delovanja na področju šolanja psov v reševalne namene ter za zasluge pri razvijanju programov humanitarne pomoči. S tem nam je izkazal veliko čast in priznanje, kajti ne dobi ga vsak, le najboljši in najzaslužnejši. Naše priznanje nosi številko 170.
Z vedno večjo usposobljenostjo širimo krog našega povezovanja tudi v interdisciplinarne iskalno-reševalne aktivnosti – bili smo soustanovitelji Zveze reševalnih društvenih organizacij Slovenije za mednarodno pomoč in sodelujemo z drugimi pomembnimi členi v verigi organizirane prostovoljne pomoči. Tako smo se spoznali in verificirali tudi z delom organizacije za Mednarodno usklajevanje humanitarne pomoči ob elementarnih nesrečah pri Združenih narodih (OCHA INSARAG).
Pomembnejši dosežek zadnjega desetletja pa je ta, da smo v letu 2010 postali polnopravni člani Mednarodne reševalne organizacije za reševalne pse IRO (International Rescue Dog Organization), kar pomeni, da imamo osvojene standarde in dosežena znanja za iskanje pogrešanih oseb s pomočjo reševalnih psov, primerljiva z vsemi tujimi organizacijami v tej zvezi, najvišji krovni organizaciji s tega področja.
Ponosni smo tudi na priznanja Civilne zaščite za požrtvovalno in dolgoletno delo pri iskanju pogrešanih oseb z reševalnimi psi na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Smo prejemniki 6 bronastih in 1 srebrnega priznanja, ki so nam hkrati priznanje za minulo in spodbuda za prihodnje delo.
V času od pričetkov aktivnosti iskanja in reševanja pogrešanih oseb s pomočjo reševalnih psov na področju SV Slovenije smo se marsičesa naučili, izšolali več generacij psov in vodnikov, bili na desetinah intervencij, in akcijskih vaj, treningih, preizkušnjah, izpitih in tekmovanjih in opravili tisoče prostovoljskih ur. Našli smo številne pogrešane osebe, premnogim zmanjšali skrbi in jih razveselili.
In volja, zanos ter energija nas še nista zapustila!
[/members_only]
Alenka Galun, REPS
