Psi se naučenih veščin spomnijo svoje celo življenje, prav tako točno vedo, kdaj je na vrsti hrana in kdaj gredo ponavadi na sprehod oz. kdaj je čas za aktivnosti s skrbniki.
V njihovih mislih so vtisnjeni tudi spomini, posebno določeni strahovi iz časov, ko so bili majhni in nebogljeni. Kljub temu pa se zdi, da si nikakor ne morejo zapomniti, da čevlji niso posladek in da skrbniki nismo navdušeni nad prežvečenimi copati.
Pasji spomin lahko razdelimo na dolgoročnega in kratkoročnega, vendar pa ga ne moremo primerjati s človeškim spominom. Kako torej deluje pasji spomin in koliko se psi spomnijo?
Spomini in vtisi
Ljudje imamo shranjene neštete spomine, žive slike pozitivnih in negativnih dogodkov v naših življenjih. Ti spomini in izkušnje nam pomagajo, da v prihodnosti ne ponavljamo določenih napak, ki smo jih že storili oz. nam potrdijo, katero odločitev lahko večkrat sprejmemo.
Študije kažejo, da v primeru psov ne moremo toliko govoriti o spominih, kot o vtisih oz. odtisih dogodkov.
Vzemimo primer, ko pasji mladiček sredi dnevne sobe zagleda velik predmet (ne ve, da je to sesalec), mu radovednost ne da miru in ga odide raziskat, v tistem trenutku pa predmet oživi in oddaja neznosen hrup. Psiček v paniki zbeži in od tega trenutka dalje se bo pes bal sesalcev.
Temu pasjemu strahu pa ne moremo reči spomin, temveč je v psičku vtisnjen strah, povezan z glasnimi in velikimi predmeti.
[members_only]
Negativni vtisi
Psi živijo v sedanjosti, na sedanjost pa so osredotočeni tako močno, da moramo na njihovo vedenje vplivati medtem, ko se le-to še vedno odvija (npr. pri vzgoji ali treningih).
Če hočemo psa šele potem, ko se že povalja v blatu in pride nazaj do nas, malo prevzgojiti, mu bomo v večini primerov povzročali le dodaten stres. Kuža takrat ne bo razumel, za kaj gre, ali je njegov človek jezen ali je kaj naredil narobe.
Pogosto se srečamo tudi, po mnenju strokovnjakov, z napačno predstavo glede privajanja na novo stanovanje.
Če pasji smrček »tlačimo« v urin in bi ga to moglo odvrniti od lulanja po hiši. To ni popolnoma res. Ker pes v svojem spominu nima nobenega vtisa ali dogodka, ko bi lulal po stanovanju, s takšnim vedenjem lahko ustvarimo povsem nasprotni učinek od želenega. V psu se bo tako pojavil nov strah, strah pred skrbnikom.
Shranjeni spomini
Bi se pes spomnil nekdanjega skrbnika, pri katerem ne biva že leta? Zelo verjetno bi se spomnil, in sicer ne po videzu ali zvoku, temveč bi ga prepoznal po vonju.
Nobena skrivnost ni, da imajo psički odlično razvit voh, kar jim pomaga tudi pri ustvarjanju in hrambi njihovih spominov.
Preko vonja se psi odločijo, ali je določena oseba, drug pes, živo bitje … vreden njihovega časa ali ne.
Vsi vonji, ki jih kuža prepozna, imajo poleg pripete tudi vtise, ki pripadajo točno določenemu vonju. Če torej kuža po dolgih letih znova vidi svojega prejšnjega lastnika, mu bo znan njegov vonj. Posledično, pa se mu bodo porodili občutki, povezani s tem vonjem, ali je ta človek dober ali slab, kako se je kuža počutil ob njem in tako dalje. Bi se pes spomnil svojega skrbnika, če ga ne bi videl en teden? Seveda! V tednu dni bi se spomnil ne le vonja, temveč tudi videza in zvena.
Pasji »spomin« je vtisnjen globoko in traja dolgo. Prav tako pa imajo kužki še eno izredno sposobnost, s svojo pojavo, zvestobo in značajem znajo pustiti trajen pečat v srcih svojih ljudi.
[/members_only]
Maša Pirnat