Moje veselje do psov sega že v zgodnje otroštvo, ko sem si za vsakega Božička, dedka Mraza in rojstni dan zaželela kužka. Navdušena sem bila nad vsemi pasmami in mešanicami. Starši mi želje niso uresničili, za kar sem jim na neki način hvaležna, saj verjetno kot otrok svojega prvega kužka ne bi vzgajala sama in bi s tem izgubila pomemben del pasjega življenja.
Svojo prvo psičko sem pripeljala domov pri 19. letih. V oglasu na spletu sem zasledila štiri mladičke, čistokrvne mešančke. Prevzela sem skrb in odgovornost za majhno bitje, ki me je spremljalo na vsakem koraku ter mi povsem spremenilo življenje. Psička je ime dobila po pevki Mii Žnidarič. Naša Mia je nadpovprečno inteligentna, s pevskim in igralskim talentom. Opravljena ima A in BBH izpit osnovnega pasjega šolanja, trenutno pa jo pripravljamo za vlogo v filmu. Najraje na svetu ima poli salamo in vodo, predvsem pa skakanje v vodo, ne ustraši se niti visokih pomolov. Boji se kihanja, sovraži pa pomivalne stroje.
Ko je bila Mia stara štiri leta, je v njeno življenje prišla psička Zara. Ker so me starši večkrat opomnili, da je en pes v stanovanju dovolj, sem se z namenom, da sprejmem v svoje življenje še enega, preselila z Grosuplja v najemniško stanovanje v Ljubljani. Vse se je odvijalo hitro, v septembru 2011 sem z Goričkega pripeljala psičko Zaro. Za Mio je bil to velik šok, saj je kar dva tedna poskušala ignorirati novega člana družine. Kmalu se je omehčala ter jo sprejela. Od takrat naprej sta dobri prijateljici. Zara je pasme ameriški pitbull terier. Prav tako sem z njo opravila izpit BBH za psa spremljevalca, trenutno pa trenirava rally obedience. Obožuje frizbi, takrat pa dobim od nje vso pozornost, zato ga uporabljam tudi pri šolanju.
Med šolanjem v pasji šoli skupaj z Zaro sem spoznala psička Kana, ki je v januarju 2013 dopolnil eno leto. Kan je tako kot Zara ameriški pitbull terier, ki je zelo hitro postal njen dobri prijatelj. Očitno je, da so pitbulli posebna pasma, saj so neverjetno ljubeznivi in zaščitniški. Kan je postal del tropa in skupaj smo doživeli že marsikatero zanimivo dogodivščino. Trenutno se šola za izpit BBH, gotovo pa bo v prihodnosti dosegel še veliko nazivov. Najraje na svetu ima svojega skrbnika Sandija in Zaro, jaz pa mu počasi lezem pod kožo.
Letos smo si vsi skupaj zadali cilj, da nam pri pasjem šolanju uspe doseči čim več. Prav tako pa nas čaka še neizpolnjena planinska knjižica, zato verjamem, da bo letošnje leto zelo pestro.
Sama si trenutno najbolj želim izpopolniti znanje o pasji psihologiji in kinologiji, želim pa si postati tudi veterinarski tehnik, zato se bom septembra vrnila v šolske klopi in se izobrazila tudi v tej smeri. Pasje življenje je ena velika zabava in zame ne obstaja večje sreče od pasjega nasmeha.
Veseli nas, da se je začela pomlad, ki je bolj usmiljena za pasje sprehode. Sezono pa smo odprli z »martinčkanjem« na naši terasi.
Anja Gluvić
