Z gotovostjo upam zatrditi, da nisem edina, ki si velikokrat zaželi, da bi psi lahko govorili. In nam tako povedali kaj čutijo, kaj mislijo, česa si želijo,… predvsem ob primerih, ko se mi zazdi, da se psička ne obnaša tako, kot se po navadi. In tudi verjetno nisem edina, ki takrat zaskrbljeno sedi ob njej, jo čohlja in sprašuje, kaj je narobe, ali jo kaj boli,… Ko bi mi le lahko povedala!
A žal naši kosmatinci ne morejo govoriti. Se pa zato izražajo skozi svoje vedenje, kar lahko vodi v dve najverjetnejši smeri; ali nismo dovolj pozorni in ne opazimo kakšnega pomembnega znaka, ki nam pove, da kuža rabi pomoč, ali pa se spremenimo v pasje »starše«, ki ob vsaki (roko na srce; velikokrat nepomembni) spremembi hitimo k veterinarju.
Pa vendar obstaja nekaj pomembnih znakov, ki nam povedo, da si moramo v seznam opravil vpisati tudi ta neprijeten obisk.
- SKRIVANJE: če se pes nenadoma začne izogibati vsakršnih stikov z nami, se neha odzivati na naše klice ali čuti močno potrebo po tem, da se skrije (npr. pod stol, posteljo …), je to znak, da je morda kaj narobe.
- ZABUHLOST, NAPENJANJE, DRISKA ALI BRUHANJE: so po navadi znaki parazitne okužbe ali motenj v prebavnem sistemu. Zabuhlost, brez drugih spremljajočih znakov, je lahko simptom uroloških ali ginekoloških težav. Če ima pes trebuh na otip trd in napet, je zagotovo čas za obisk veterinarja.
- NEPOJASNJENA OTOPELOST, NEAKTIVNOST: ta znak je verjetno najtežje prepoznati, saj psi že po naravi zelo radi poležavajo in spijo, pa vendar; če navadno zelo aktiven pes odklanja najljubšo igro ali igračo in vse več leži in spi, je to lahko znak srčnih težav. Apatija in mišična oslabelost pa sta simptoma okužb s klopi ali paraziti.
- OTEŽENO DIHANJE: sopihanje ob vdihu ali izdihu je lahko znak prehlada ali drugih okužb dihal.
- ZASOPLOST: ko sopenje ni povezano z nedavno fizično aktivnostjo, je to lahko znak težav s srcem, ekstremnega stresa ali prisotnosti klopa.
- ZAVRAČANJE HRANE ALI VODE: če pes dlje časa odklanja hrano ali celo vodo, je pregled pri veterinarju vsekakor priporočljiv že zaradi preprečevanja dehidracije.
- RENČANJE, TOŽEČE CVILJENJE: vsak človek je vsaj malce siten, ko zboli – tudi živali. Ko se žival počuti slabo ali trpi bolečine, lahko na našo bližino odreagira z napetostjo ali agresijo, kar pa ne pomeni, da je na nas jezna, ampak je to v resnici (v primeru cviljenja v vreščečem, visokem tonu prav dobeseden) klic na pomoč.
- OTEKLINE: dobro je, da ob božanju in crkljanju sproti preverjamo, ali je zaznati kakšno oteklino. Seveda vsaka oteklina tudi ni razlog za preplah, če pa v kratkem času ne uplahne ali najdemo še eno ali več novih, je strokovni pregled zagotovo priporočljiv.
- NENAVADNA DRŽA TELESA: ukrivljena ali ugreznjena hrbtenica, zgrbljena drža in rep, stisnjen med nogami – taka telesna govorica običajno nakazuje prisotnost ostre bolečine (pogosta pri npr. ledvičnih kamnih).
- ŠEPANJE: je verjetno najtežje spregledljiv znak, da je s kužkom nekaj narobe. Pregled navadno ni potreben, kadar vemo, da je šepanje posledica kake manjše, nenevarne nesreče (npr. rahlo priprta šapica med vrata). Kadar pa zanj ne najdemo očitnega razloga, je ukrepanje nujno, saj lahko v ekstremnih primerih vodi tudi v izgubo noge.
- KADAR TRETJA VEKA ZAKRIVA OKO: tretja veka je normalno aktivirana le, ko pes spi. Pregled je nujno potreben, če začne psu zakrivati oko tudi, ko je buden. Če tretja veka prekrije večino očesa, je to običajno znak virusne okužbe. Suhe, rdeče, srbeče in otečene oči pa spremljajo alergijske reakcije.
- LIZANJE DOLOČENE TOČKE: to je zagotovo znak, ki ga je težko opaziti, saj je lizanje pri psih kar trdna navada. Če pa se pes vztrajno in celo razdraženo liže na eni določeni točki telesa, je to lahko znak morebitnih težav.
- TEŽAVE PRI ODVAJANJU VODE ALI BLATA: če opazimo, da je psu ob odvajanju nelagodno, se nenavadno trudi in napenja ali ob lulanju cvili, je to lahko znak uroloških težav (vnetje mehurja, sečni kamni, okužba …).
- NASLANJANJE GLAVE OB STENO: če pes kar na lepem pogosto strmi v steno ali se ob njo stiska z glavo, je to lahko opozorilo pred poškodbami živčnega sistema.
- ČREVESNE TEŽAVE IN ZAPRTJE: ob kroničnem zaprtju je obisk veterinarja nujno potreben, sploh če ga spremljajo vročina ali krvavitve.
Vsekakor pa velja poslušati »šesti čut«. Vsak pes je namreč samosvoja osebnost s svojimi navadami in značilnostmi. Mi smo tisti, ki svoje ljubljenčke najbolje poznamo, in tudi prvi, ki zaznamo, da kuža potrebuje veterinarsko pomoč.
Tina Matoz