Spet je tukaj veseli december – čas praznikov, topline, dobrote, obdarovanja, druženja, sreče in … petard. Medtem ko mnogi ljudje z navdušenjem upiramo pogled visoko v nebo in se čudimo vsej svetlobni mavrici in iskricam, pa lahko glasno pokanje mnogim psom pošteno zagreni življenje.
Pes svet, tako kot človek, doživlja skozi svoja čutila – oči, ušesa in smrček. Glasni poki, svetlobni efekti in vonj po dimu ter ožganem pri psu vzdraži živčni sistem in tako sproža občutke živčnosti in strahu. Prvi, naraven odziv, je seveda beg, zato je december tudi čas, ko se največ kužkov izgubi. Poleg tega kužku ne moremo preprosto z besedami razložiti, zakaj so navadno mirne noči naenkrat polne čudnih zvokov in zakaj se nebo nenadoma razsvetli. Lahko pa mu pomagamo na drugačne načine.
Psa ne izpostavljajmo neposrednemu dogajanju
Ko se odločimo za sprehod v mesto, ogled prazničnih lučk, obisk božičnih stojnic ali koncertov in prireditev na prostem, je najbolje, da psa ne vzamemo s seboj, ampak ga pustimo v varstvu pri prijateljih ali sorodnikih. Če pa za praznike ob večerih tudi mi ostanemo doma, poskrbimo, da se bo pes počutil bolje. Da ga je strah, bomo lahko hitro opazili. Morda bo začel pretirano sopsti, zehati ali se sliniti. Ali pa se bo prestrašeno tresel z repom med nogami. Kot sem omenila že zgoraj, strah psa prisili v beg, zato se najraje zateče v kak majhen, zaprt prostor (npr. v kopalnico, za kavč, pod posteljo …). Že vnaprej mu lahko pripravimo transportni boks, vanj pripravimo odejo in najljubše igračke ter mu tako iskanje zatočišča malo olajšamo. Ko najde miren kotiček, ga nikar ne silimo drugam. Lahko ga božamo, mu mirno prigovarjamo in nagradimo njegovo sproščenost s priboljškom. Pomaga pa tudi prižgan televizor ali radio, saj malce ublaži glasnost zunanjih zvokov.
Sprehode prestavimo na zgodnejše ure
V času praznikov poskrbimo, da se pes dodobra razgiba že pred večerom – dopoldne in zgodaj popoldne, zvečer pa ostajamo bolj kot ne noter. Prijetno utrujen pes bo bolj sproščen in se bo lažje umiril. Poskrbeti pa moramo tudi, da ima na ovratnici ali oprsnici identifikacijski obesek.
Umirimo predvsem sebe
Tukaj mit o podobnosti med lastnikom in psom popolnoma drži. Pes ne more komunicirati z besedami, nam pa veliko pove s svojo energijo in seveda obratno – če se bomo na pokanje petard v okolici odzvali s paniko in zaskrbljenostjo, bo strah naraščal tudi pri psu. Če pa bomo mirni in poskušali glasne zvoke karseda uspešno ignorirati, se bo tudi pes ob nas lažje sprostil.
Po pomoč k veterinarju
Če že iz izkušenj vemo, da zna pes izražati pretiran strah in nam ga na noben način ne bo uspelo pomiriti, lahko pri veterinarju zaprosimo za pomirjevala, ki mu bodo pomagala mirneje prestati vsa glasna praznovanja.
Preprost, a učinkovit trik
Organizacija Phillipine animal welfare society (PAWS) je na Twitterju objavila preprost, a učinkovit trik za premagovanje strahu. Pri tem zadostuje le šal ali kak drug kos raztegljive tkanine. Sredino šala namestimo prek prsnega koša, oba konca pa prekrižamo pri ramenih. Nato oba konca šala ponovno prekrižamo pod prsnim košem, jih zavihamo nazaj navzgor in na hrbtu zvežemo v vozel. Obvezujemo tesno, a ne do tolikšne mere, da bi psa lahko dušilo. Takšna obveza ustvarja nežen pritisk okoli telesa in učinkuje kot konstanten objem, kar na kužka v trenutku učinkuje pomirjevalno in s tem omili stres, ki ga doživlja.
Kljub vsem kampanjam, ki nazorno prikazujejo škodljive in nevarne posledice uporabe pirotehničnih sredstev, fotografijam prestrašenih kužkov, ki s plakatov nagovarjajo k tihemu in mirnemu praznovanju, mnogi ljudje še vedno kar tekmujejo v tem, kdo bo prižgal največ petard in čigave pokalice bodo stresle vse zidove sosednjih blokov. Če pa vas med srkanjem vročega kuhančka in opazovanjem prazničnih lučk vseeno za trenutek uščipne slaba vest, ker vašega kosmatinčka ni zraven in bo tako zamudil vso zabavo, se spomnite, da on na svet gleda s pasjimi očmi. In predvsem ušesi. Kar je v tem »glasnem« decembru vse prej kot zabavno.
Tina Matoz
