Nuša Schumet, dr. vet. med. je mentorica, ki budno bdi nad delom dijakov v novi Šolski veterinarski ambulanti, ki se je marca odprla v okviru Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana. Prva Šolska veterinarska ambulanta v Sloveniji tako dijakom Gimnazije in veterinarske šole BIC Ljubljana omogoča, da se svojega dela učijo na živih živalih in resničnih primerih, ne le na plišastih modelih. Kako se projekt obnese v praksi in kakšna je splošna ozaveščenost Slovencev glede skrbi za hišne ljubljenčke, smo povprašali prav veterinarko, ki najbolj aktivno sodeluje pri omenjenem projektu.
Nam lahko za začetek zaupate kako je delati v tako posebni ambulanti? Verjetno v svoji veterinarski praksi prej niste bili vajeni takšnega učno-delovnega procesa?
Delo v Šolski veterinarski ambulanti se res nekoliko razlikuje od dela v drugih veterinarskih ambulantah. Pri nas vse poteka nekoliko počasneje, oz. si vzamemo nekaj več časa, ki ga namenimo izobraževanju dijakov. Vse postopke se trudimo izpeljati čim bolj temeljito, brez izpuščanja določenih korakov in se seveda držati protokolov. Sicer pa mi je takšno delo poznano, saj sem se sama v preteklosti že večkrat srečala z dijaki, ki so k nam prihajali na prakso. Tako sem pridobila odlične izkušnje, ki jih skupaj s temeljnim znanjem sedaj poskušam predajati dijakom in jih naučiti določenih postopkov.
Koliko pa so dijaki navdušeni nad delom v pravi veterinarski ambulanti? Se počutijo srečne, ker imajo kot prvi priložnost, da se učijo na pravih primerih, ali jih je morda strah, ker imajo opravka z živimi bitji? So tudi sami skrbniki kakšnih ljubljenčkov in kako to vpliva na njihovo delo?
Odzivi dijakov so v veliki večini zelo pozitivni. Z veseljem prihajajo v ambulanto, sodelujejo in sprašujejo in vidi se, da jih delo v Šolski veterinarski ambulanti resnično zanima. Nek strah in negotovost sta na začetku vsekakor prisotna, vendar s časom in prakso izgineta. Velika večina dijakov je tudi lastnikov hišnih ljubljencev, ki jih pogosto pripeljejo tudi v ambulanto. To, da imajo doma svojega ljubljenca je vsekakor zelo koristno, saj se tako naučijo hitreje prepoznavati njegovo telesno govorico in bolezenske znake.
Katere primere pravzaprav prevzamejo dijaki? Kaj opravijo samostojno, pod vašim vodstvom in kaj opravite veterinarji sami?
Dijaki ničesar ne opravljajo sami, vedno namreč delajo pod nadzorom veterinarja. Učijo se postopkov, ki jih tudi sicer opravljajo veterinarski tehniki. Del, ki jih opravljajo veterinarji, se pri nas ne učijo, saj se izobražujejo za veterinarske tehnike in ne za veterinarje. Trudimo pa se, da tehniška dela v največjem možnem obsegu delajo samostojno, kjer jih veterinarji le nadzorujemo in po potrebi usmerjamo.
Kako so z delom dijakov zadovoljne stranke, torej pacienti in njihovi skrbniki?
Naše stranke so zelo zadovoljne z delom prve Šolske veterinarske ambulante v Sloveniji in podpirajo izobraževalno dejavnost, saj se v nasprotnem primeru najverjetneje ne bi oglasile v ambulanti. Seveda slišimo kdaj tudi kakšno pripombo, v smislu, da se dijaki pri nas »učijo« na živalih. Sama v tem vidim samo pozitivne stvari, saj se resnično trudimo, da smo čim bolj temeljiti pri pregledih in drugih postopkih, ustrežljivi in prijazni do lastnikov in živali ter da se tako živali kot lastniki pri nas počutijo dobro. Predvsem pa živalim nikoli ne povzročamo nepotrebnega stresa ali trpljenja.
Se vam zdi, da so ljudje na splošno naklonjeni temu projektu?
Da! Po dosedanjih izkušnjah nas velika večina izjemno podpira. Mislim, da se ljudje zavedajo, da brez dobre izobrazbe tudi dobrih veterinarskih tehnikov ne bo.
Kakšna je po vašem mnenju kakovost skrbi za hišne ljubljence v Sloveniji? Smo skrbniki dovolj ozaveščeni o skrbi za hišne ljubljenčke? Je več primerov, ko veterinarsko ambulanto obiščemo prehitro ali takih, ko jo obiščemo prepozno?
Menim, da se zavest o dobrobiti in skrbi za živali v Sloveniji vsako leto veča. Kljub temu je ozaveščenost prepogosto pomanjkljiva, za kar smo deloma odgovorni tudi veterinarji. Sama se trudim, da lastnike živali čim več sprašujem o oskrbi njihovega ljubljenca in jim po potrebi svetujem o tem, kaj bi bilo dobro izboljšati. Včasih veterinarji v kratek pogovor z lastniki živali strnemo preveč informacij, ki si jih težko zapomnijo, zato smo jim na novo pripravili tudi nekaj izobraževalnih vsebin, ki jih lahko odnesejo domov. Nasveti so javno dostopni tudi na spletni strani Šolske veterinarske ambulante, kjer nam lastniki živali lahko postavijo tudi vprašanja, na katera bomo z veseljem odgovorili. Moja velika želja je, da bi nekoč to delo opravljali veterinarski tehniki. Da bi si vzeli čas za pogovor z lastnikom (sploh s tistimi, ki še nimajo izkušenj ali imajo mladička) in jim predali vse potrebne informacije za kakovostno oskrbo njihovega ljubljenca.
Glede na moje izkušnje, večina ljudi pride k veterinarju takrat, ko ugotovijo, da je z njihovo živaljo nekaj narobe. Seveda se najdejo tudi primeri, ko ljudje čakajo, da se bo zdravstveno stanje živali morda čudežno izboljšalo in zato zamudijo priložnost, da bi živali sploh še lahko pomagali, vendar so ti primeri redki. Menim, da bi z vsako živaljo – četudi je popolnoma zdrava – morali vsaj enkrat letno obiskati veterinarja, ki bi opravil temeljit klinični pregled. Na ta način bi določene bolezni lahko mnogo hitreje diagnosticirali ali pa jih celo preprečili.
Kakšnih primerov vidite največ pri psih in mačkah? Kaj bi svetovali skrbnikom psov in mačk, na kaj bi morali biti bolj pozorni?
Pri psih in mačkah so zelo pogoste alergije, prebavne težave, ugrizne rane in okužbe z notranjimi in zunanjimi zajedavci. Izjemnega pomena je, da lastniki delujejo preventivno in svoje živali redno razgliščajo, cepijo, jim odpravljajo zunanje zajedavce, nudijo kvalitetno hrano, pazijo na njihovo telesno težo in jim zagotovijo dovolj gibanja. Na tak način se lahko izognemo mnogim boleznim.
Med vašimi dijaki zagotovo ni takšnih, ki bi grdo ravnali z živalmi, vendar pa je ta problematika v družbi še vedno zelo prisotna. Na kakšen način se vaši dijaki spopadajo s to problematiko in borijo proti nehumanemu ravnanju z živalmi?
Dijaki BIC Ljubljana, Gimnazije in veterinarske šole se zavedajo, da je ravnanje z živalmi brez dvoma pereča problematika današnjega sveta. V televizijskih oddajah, kot je denimo oddaja RSPCA na kanalu Animal Planet, lahko živali vidimo v zelo slabih zoohigienskih razmerah, prav tako pa so zelo slabega zdravja. V Sloveniji je takih primerov sicer manj, vendar pa je problematika vseeno prisotna. Pri nehumanem ravnanju z živalmi je potrebna predvsem preventiva, torej osveščanje ljudi o problemu, saj je prvi korak k rešitvi prav zavedanje, da problem nehumanega ravnanja z živalmi sploh obstaja. Nekateri dijaki naše šole se borijo za pravice živali, drugi pomagajo pri oskrbi zapuščenih in poškodovanih živali, nekateri pa v sklopu različnih organizacij in podjetij pripomorejo tudi k temu, da se ljudi, ki zapustijo žival ali pa jo zlorabljajo, ustrezno kaznuje.
Kaj pa menite, da igra največjo vlogo za večjo ozaveščenost ljudi glede boljše skrbi za male živali in večje humanosti do živali nasploh? So to šole, mediji, organizacije, … Ali kaj drugega?
Ključnega pomena je ozaveščenost ljudi o nehumanem ravnanju do živali. Pomembno je, da pri osveščanju širše javnosti sodeluje čim več akterjev; tako šole, mediji, društva, itd. Na Gimnaziji in veterinarski šoli BIC Ljubljana dajemo dobrobiti za živali velik pomen in sodelujemo tudi z različnimi društvi in organizacijami. Tudi slogan našega prihajajočega dogodka ‘Za dobrobit in zdrave naših živali,’ sledi vrednotam humanega ravnanja z živalmi.
20. maja Biotehniški izobraževalni center Ljubljana in Šolska veterinarska ambulanta organizirata Družinski dan s hišnimi ljubljenci. Kdo vse je vabljen in kaj bomo lahko tam videli?
Na Družinskem dnevu s hišnimi ljubljenci se bodo v zeleni okolici prve in edine Šolske veterinarske ambulante v Sloveniji v sproščenem sejemskem vzdušju na stojnicah predstavile različne organizacije in društva, ki skrbijo za dobrobit malih živali, bogat spremljevalni program pa bo poskrbel za pestro popoldansko dogajanje. Vse od 14. ure naprej bo Družinski dan s hišnimi ljubljenci ponujal veliko privlačnih zanimivosti za družine, otroke in vse ljubitelje malih živali. Te se bodo lahko udeležile celo hitrega veterinarskega pregleda, ki ga bodo pod vodstvom usposobljenih mentorjev opravili naši dijaki BIC Ljubljana Gimnazije in veterinarske šole. Otroci se bodo seznanili z nasveti za varno ravnanje s psom, si ogledali plesno točko s psom, se sprostili v foto- ali ustvarjalnem kotičku ali celo zaplesali na odru. Vsem obiskovalcem bo na ogled šolski vivarij in terarij ter razstava mačk. Predstavili se nam bodo tudi policijski, terapevtski in reševalni psi. Na družinskem dnevu s hišnimi ljubljenci ne bodo manjkali niti pasji priboljški, čaka pa vas tudi posebno presenečenje. Za rdečo nit dogodka in osrednje dogajanje na odru bodo poskrbeli dijaki BIC Ljubljana Gimnazije in veterinarske šole. Z nami bodo vse tja do 18. ure po šolskem parku poskakovali seveda tudi psi, mačke, plazilci in druge hišne živali. Na Družinski dan s hišnimi ljubljenci vljudno vabimo vse ljubitelje živali, družine, otroke in druge, ki želijo z nami preživeti prijetno popoldne.
Za vaše odgovore se vam lepo zahvaljujemo. Se vidimo 20. maja, pred Šolsko veterinarsko ambulanto, na Cesti v Mestni log 47!
Maja Kalaš
