Prihaja čas jeseni in s tem čas rednih vzrejnih pregledov. Vzrejni pregledi in telesna ocenjevanja so pomemben del v vzreji. Strokovne komisije na teh pregledih odločijo, ali bo naša psička ali pes primerna oziroma primeren za nadaljnjo vzrejo.
Vzrejne komisije
Za vsako od pasem je določena vzrejna komisija, ki odloča o primernosti psic in psov za nadaljnjo vzrejo. Nekatere bolj zastopane pasme imajo svojo vzrejno komisijo običajno v okviru pasemskih klubov, medtem ko se večina drugih pasem združuje v klube, kjer je zastopanih več pasem. Celoten seznam vseh vzrejnih komisij najdete na uradni spletni strani Kinološke zveze Slovenije.
Vzrejni pravilnik
Vzrejni pravilnik določa minimalne pogoje za udeležbo psa ali psice na vzrejnem pregledu. Pravilniki se med seboj malenkost razlikujejo glede na specifike pasme, vendar so si v osnovi večinoma zelo podobni. Vsak pes ali psica mora biti pred prvim vzrejnim pregledom vpisan oziroma vpisana v slovensko rodovno knjigo (SLR). Na vzrejni pregled se je treba predhodno prijaviti ustrezni vzrejni komisiji in priložiti zahtevane dokumente, kot so fotokopija rodovnika in fotokopija telesne ocene iz ocenjevanja zunanjosti. Slednjo lahko v nekaterih primerih pridobite na samem vzrejnem pregledu ali pa priložite fotokopijo ocene zunanjosti z razstav v Republiki Sloveniji. Obvezno je treba priložiti tudi vse zahtevane veterinarske izvide. Na nekaterih vzrejnih pregledih je mogoče nekaj teh pregledov opraviti na licu mesta, večino njih pa boste morali opraviti pred prijavo na vzrejni pregled. Za pritlikave pasme boste tako lahko na vzrejnem pregledu opravili tudi pregled oči in pogačic, medtem ko boste morali izvide zahtevnejših pregledov, kot so slikanje kolkov in komolcev, UZ srca in podobno, opraviti že prej.
Vzrejna komisija določi le minimalne zahteve, ki so potrebne za pridobitev vzrejnega dovoljenja, vsekakor pa to ne pomeni, da je vse to dovolj. Vsak odgovoren vzreditelj bo poskrbel za čim več informacij glede zdravja svoje psičke ali plemenjaka, saj ta odločilno vpliva na potomce. Enako velja za značaj psice/psa. Vse premalo se poudarja pomen značajskih lastnosti vzrejnih psov in njihove psihofizične primernosti za vzrejo.
Na samo presojo o primernosti psa za vzrejo tako vplivajo:
[members_only]- značaj (primerno obnašanje psa),
- zdravje psa (splošni vtis in veterinarska potrdila),
- telesna in psihična sposobnost za vzrejo,
- skladnost eksternih lastnosti psa s standardom,
- urejenost psa v skladu s standardom.
Določena je tudi najnižja starost psa ali psice za udeležbo na vzrejnem pregledu, ki je običajno devet mesecev. Pri čemer to še ne pomeni, da lahko pri teh mesecih psa ali psico tudi parimo! Pse se praviloma (malenkostna odstopanje pri različnih pasmah) lahko uporablja v vzreji od starosti 12 mesecev dalje. Psice pa od 15 mesecev dalje oziroma pri večjih pasmah od 20 mesecev dalje. Psi se lahko parijo, dokler so psihofizično sposobni, medtem ko se psice lahko parijo le do starosti osem let.
Vzrejno dovoljenje praviloma velja dve leti, v kolikor je pes/psica vzrejno primerna za vzrejo. V nasprotnem primeru naslednji vzrejni pregled določi vzrejna komisija. Običajno je izbira plemenjakov prepuščena vzreditelju, vzrejna komisija v izbor poseže le izjemoma, kadar gre za pse ali psice, ki so prejeli oziroma prejele vzrejno oceno »pogojno primeren za vzrejo«. Pri različnih pasmah ocenjujemo njihovo vzrejno vrednost drugače. V osnovi poznamo dva sistema ocenjevanja vzrejne vrednosti. Pri najpogosteje uporabljenem sistemu delimo psa/psico na: primeren za vzrejo, pogojno primeren za vzrejo ali ni primeren za vzrejo. V kolikor pes dobi pogojno vzrejno dovoljenje, ima običajno dovoljenje za enkratno paritev pod nadzorom vzrejne komisije. Ta običajno potrdi ali zavrne izbiro plemenjaka in nato zahteva še ponoven pregled psa ali psice ter njihovih potomcev.
Oceno neprimeren za vzrejo dobijo psi, pri katerih so ugotovljene naslednje hibe:
- izrazita plahost, nemirnost ali popadljivost,
- hibe, ki so v standardu navedene kot izključitvene,
- gluhost in/ali nemost,
- znani prenašalci prirojenih hib,
- neprimerni veterinarski izvidi, kot je na primer kolčna displazija …
Psi, ki niso dobili vzrejnega dovoljenja, se v vzreji ne smejo uporabljati in njihovi potomci posledično ne dobijo rodovnika. Zato nikar ne verjemite ljudem, ki vam prodajajo mladiče rodovniških staršev, mladički pa tega nimajo. Razlogi, zakaj mladiči nimajo rodovnika, so zgoraj navedeni in niso zanemarljivi. Ne pozabite, da morata tako oče kot mati imeti veljavno vzrejno dovoljenje, saj le tako lahko tudi mladički dobijo rodovnike. Oba starša namreč prenašata svoje lastnosti na potomce in vedno obstaja razlog, zakaj pes ali psica, ki sicer ima rodovnik, ni dobil oziroma dobila tudi vzrejnega dovoljenja.
Pomembno je poudariti, da ima psica lahko leglo le enkrat na koledarsko leto oziroma v razmiku najmanj 290 dni od prejšnjega legla. Izjeme so le, kadar psica koti manj kot tri mladiče v leglu, vendar se tudi v tem primeru paritve v krajšem časovnem razmiku odsvetujejo.
Pri nekaterih pasmah bomo morali vzrejni komisiji priložiti tudi pregled DNK, ki bo potrdil izvor naše psičke ali psa. Pomembno je tudi poudariti, da se umetno osemenjevanje ne sme uporabljati pri psih, ki nimajo že potomcev, pridobljenih z naravno paritvijo.
Vzrejni pregledi
Psička je dovolj stara, opravili smo vse zahtevane zdravstvene preglede in sedaj je čas, da se odpravimo na prvi vzrejni pregled. V kolikor še nismo bili na razstavi, bomo morali najprej opraviti tudi telesno oceno. Ne glede na to, ali že imamo telesno oceno ali ne bo vzrejna komisija psa temeljito pregledala, izmerila njegovo višino, dolžino telesa in pomembne proporce. Pregledala njegovo gibanje,ocenila karakter in podobno. Pri nekaterih pasmah bo treba opraviti tudi preizkus naravnih zasnov, ki je glede na specifike pasme različen. Delo prinašalcev tako zajema vaje prinašanja itd.
Vzrejni pregledi so praviloma dvakrat letno, in sicer v spomladanskem in jesenskem času. V kolikor ste redni vzrejni pregled zamudili, vam je še vedno na voljo izredni vzrejni pregled, vendar so stroški tega neprimerno višji. V kolikor želite pariti vašo psičko ali imate primernega plemenjaka, le pojdite na vzrejni pregled in nikar ne čakajte na zadnje trenutke, ko bo psička že v polni gonitvi, vi pa boste morali opraviti še vzrejni pregled, predno boste lahko psičko parili. Optimalen čas za paritev lahko hitro mine, kadar je treba postoriti še to in ono, še posebej če se na paritev odpravljate v tujino. Zato nikar ne odlašajte. Lastniki plemenk in plemenjakov pa nikar ne pozabite preveriti datuma veljavnosti vzrejnega dovoljenja.
[/members_only]
Nika Krivec
Objavljeno v dvaintrideseti številki revije Kužek
