Vez človek-pes
Skupna dejavnost poveže psa in njegovega vodnika na različnih področjih. Med njima se zgradi odnos, katerega podlaga je zaupanje. Pes in človek na vleki postaneta ekipa. Odvisna sta drug od drugega. Obe strani nosita določena pričakovanja in odgovornosti.
Z raznimi življenjskimi okoliščinami in s situacijami se odnos poglablja. Stičišče pasjega in človeškega jezika ter neverbalne govorice postane jasnejše in lažje razumljivo.
Odnos, ki se oblikuje med vodnikom in psom, se odraža ne le na vleki, temveč tudi na drugih življenjskih področjih.
Potreba po gibanju
Večina psov, ki so povsem umirjeni in lahko ure poležavajo na kavču, je v trenutku, ko zagledajo oprsnico, za katero vedo, da predstavlja gibanje in dir, takoj pripravljenih za akcijo.
Skupne dejavnosti človeka in psa krepijo zdravje obeh, kar je znano že dolgo. Kadar smo v gibanju, jasneje razmišljamo, krepimo svoj imunski sistem ter se lažje soočamo z nezaželenimi življenjskimi dejavniki.
Dog trekking
Podzvrst vlečnih športov z nižjo intenziteto, primerna tudi za kondicijsko manj pripravljene vodnike psov, je dog trekking, kjer je pes vpet in lahko nosi del opreme. Večji psi brez težav nosijo pasji nahrbtnik in s tem delno razbremenijo svojega lastnika. Psa moramo postopno navaditi na nošnjo in ga ne smemo preveč obremeniti.
Na ta način je psa možno tudi zamotiti, da ostaja blizu človeka, saj odvečno energijo porablja že z nošnjo bremena in ne čuti potrebe po raziskovanju okolice.
Pri dog trekkingu je poleg pasje oprsnice, vlečne vrvi in pasu za vodnika obvezen del opreme tudi določena količina hrane in vode. Organizatorji dog trekkinga lahko zahtevajo tudi kakšno drugo vrsto dodatne opreme (na primer svetilka, spalna vreča …).
Na dog trekkingu lahko hodimo ali tečemo. Na daljše razdalje je hitrost potovanja sorazmerno nižja. Med to dejavnostjo smo v stiku z naravo, deloma gre tudi za preživetje v naravi, ki testira naše psihične in fizične zmogljivosti.
[members_only]
V tujini, predvsem v Avstriji, na Češkem in Slovaškem, obstajajo organizirani dog trekkingi z različno stopnjo zahtevnosti. Pri vseh pot načeloma lahko izbira človek sam, na poti do cilja pa se mora zglasiti na vseh kontrolnih točkah.
Vsi dog trekkingi so orientacijsko naravnani. Nekateri so netekmovalne narave, pri drugih pa merijo čas. Razdalje variirajo od krajših 20 kilometrov pa tudi do 150 kilometrov, ki lahko trajajo tudi po dva dni. Namen dog trekkinga je premagovanje razdalj in orientiranje v naravi.
Za konec
Vleka je dejavnost, ki ima pozitivne rezultate tudi pri pasjih vedenjskih motnjah.
Kot smo že omenili, je vleka odličen način za porabo odvečne pasje energije. Z gibanjem zadovoljimo pasjo in človeško potrebo po gibanju. Pes, ki je porabil odvečno energijo, je bolj umirjen in se manj odziva na moteče dražljaje iz okolja.
Med vleko je pes osredotočen predvsem na gibanje in na progo pred sabo ter velikokrat ne posveča pozornosti drugim dejavnikom, ki so zanj sicer lahko moteči. Mnogim nesamozavestnim psom nošnja nahrbtnika pomaga k boljši samozavesti.
Zelo malo je dejavnosti s psom, pri katerih sta pes in človek sočasno osredotočena na isti cilj. Vleka je nedvomno ena od teh.
Le malo je ljudi, ki se odločajo za dolge in naporne preizkušnje v najtežjih oblikah tekmovanj z vlečnimi psi. Vendar pa vleka ni samo to. Obstaja širok spekter vlečnih dejavnosti, primernih za ljudi in pse z različnimi željami, predispozicijami in potrebami po gibanju.
Če vas je članek vzpodbudil k temu, da ste si zaželeli bolj aktivno preživljati vaš in pasji prosti čas, če ste začutili vsaj delček veselja, vznemirjenja in izziva v dejavnostih, povezanih z vleko, potem vas vabim, da poskusite!
[/members_only]Patrik Zupanič
Objavljeno v peti številki revije Kužek
